1 / 25

Diski in diskovna polja

Povzeto po [1] in [5]. Diski in diskovna polja. Komponente SUPB za delo s podatki Sestava in delovanje trdih diskov Polja diskov in RAID sistemi. Komponente SUPB za delo s podatki …. Podatki iz PB se hranijo na diskih (in trakovih). Upravljalec prostora na disku ( Disk Space Manager ):

ehren
Télécharger la présentation

Diski in diskovna polja

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Povzeto po [1] in [5] Diski in diskovna polja • Komponente SUPB za delo s podatki • Sestava in delovanje trdih diskov • Polja diskov in RAID sistemi - 1 -

  2. Komponente SUPB za delo s podatki… • Podatki iz PB se hranijo na diskih (in trakovih). • Upravljalecprostora na disku (Disk Space Manager): • Najnižja raven SUPB programske opreme – upravlja s prostorom na disku. • Na voljo višjim ravnem za zaseganje/sproščanje strani, za branje in pisanje strani. • Upravljalecmedpomnilnika (Buffermanager): • Skrbi za prenos določene strani iz diska v področje v glavnem pomnilniku - medpomnilnik (bufferpool). • Stran, kjer je zapis, poišče upravljalec z datotekami. Prenos v medpomnilnik izvede upravljalec medpomnilnika. - 2 -

  3. Cena Kapaciteta Hierarhija pomnilnika… CPU Medpomnilnik Zahteva po podatkih Primarni pomnilnik Glavni pomnilnik Prenos podatkov na zahtevo Magnetni disk Sekundarni pomnilnik Magnetni trak Terciarni pomnilnik - 3 -

  4. Hierarhija pomnilnika • Drugi razlogi za shranjevanje podatkov na sekundarnem in terciarnem pomnilniku: • 32 bitni naslovni prostor omogoča naslavljanje samo 232 = 4Gb podatkov ... • podatki morajo biti obstojni (primarni pomnilnik se prazni…) • Stanje glede kapacitete in cene pomnilnikov se hitro spreminja. Najzanesljivejši viri informacij so spletne strani proizvajalcev, preizkuševalcev, trgovin... - 4 -

  5. Magnetni diski… Glava diska Roka diska Sled Blok Sektor Smer premikanja glave - 5 -

  6. Magnetni disk… • Nekaj lastnosti: • Magnetni disk omogoča neposreden dostop do želene lokacije na disku. • Podatki na disku so shranjeni v enotah, imenovanih bloki. • Blok predstavlja zaporedje bajtov in je najmanjša enota, ki se jo lahko bere iz ali piše na disk. • Bloki so organizirani v koncentrične kroge, imenovane sledi. • Sledi se nahajajo na eni ali obeh straneh magnetne plošče. • Vsaka sled je razdeljena na odseke ali sektorje. Sektor je določen z diskom in ga ni mogoče spreminjati. - 6 -

  7. Magnetni disk… • Nekaj lastnosti (nadaljevanje): • Velikost bloka se določi pri formatiranju diska. Njegova velikost je mnogokratnik velikosti sektorja. • Disk ima lahko več glav, ki se premikajo istočasno. • Disk je z računalnikom povezan preko krmilnika. Krmilnik izvaja ukaze za branje in pisanje na disk in zagotavlja pravilnost izvajanja ukazov. • Pri zapisovanju in branju sektorjev se računa kontrolka (checksum) • Tipična velikost plošč: 3.5 inčev. - 7 -

  8. Magnetni disk… • Čas, potreben za dostop do želene lokacije (povprečni dostopni čas): • iskalni čas (premik glave na ustrezno sled) • rotacijska zakasnitev (čakalni čas, da se ustrezen blok na sledi zavrti do glave). Povprečno znaša polovico časa rotacije in je manjši od iskalnega časa. • čas prenosa (dejanski prenos bloka – branje ali pisanje). • Primerjava: • Dostopni čas RAM-a ≈ 10ns • Dostopni čas diska ≈ 10ms. - 8 -

  9. Magnetni disk • Organizacija podatkov na disku je pomembna – vpliva na učinkovitost SUPB: • podatki se morajo pred uporabo prenesti v glavni pomnilnik, • najmanjša enota podatkov, ki se bere ali piše na disk, je blok. • Čas za pisanje ali branje podatkov odvisen od položaja podatkov na disku: dostopni čas=iskalni čas + rotacijska zakasnitev + čas prenosa. • Čas, ki ga SUPB porabi za prenos podatkov, je navadno večji kot čas, potreben za obdelavo določenega podatka. • Podatke je potrebno ustrezno razporediti po disku!!!. - 9 -

  10. Polje diskov… • Disk predstavlja potencialno ozko grlo za učinkovitost SUPB in vpliva na zanesljivost delovanja sistema. • Učinkovitost CPU raste hitreje kot učinkovitost diskov: • CPU: 50% na leto • Diski: 10% na leto • Diski vsebujejo mehanske elemente  verjetnost za napake večja kot pri notranjem pomnilniku. • Odpoved diska lahko pomeni katastrofo. • Možna rešitev: polje diskov (disk array). - 10 -

  11. Polje diskov • Polje diskov je povezava več diskov, organiziranih tako, da • povečajo učinkovitost in • izboljšajo zanesljivost. • Učinkovitost povečamo s porazdelitvijo podatkov (data striping): • podatke se porazdeli po več diskih • Zanesljivost povečamo z redundanco podatkov: • Zapisuje se dodatne (redundantne) podatke ali pa se podatke podvaja. V primeru napake omogoča obnovo podatkov. - 11 -

  12. RAID • Diskovna polja, ki implementirajo porazdelitev in podvajanje podatkov imenujejo “Redundant Arrays of Independent Disks” – RAID. • Poznamo več vrst RAID. • Razlikujejo se po kompromisu med učinkovitostjo in zanesljivostjo. - 12 -

  13. RAID – porazdelitev podatkov… • RAID s porazdelitvijo podatkov: • Uporabniku se kaže kot zelo velik disk. • Podatki se razdelijo na enake enote (striping units), ki se zapišejo na več diskov. Vsaka enota na en disk. • Enote se po diskih distribuirajo po “round robin” algoritmu: če polje vključuje D diskov, se enota i zapiše na “i mod D” disk. - 13 -

  14. RAID – porazdelitev podatkov… • Primer: • RAID z D diski v polju. • RAID enota = 1 bit. • Vsakih D zaporednih bitov se porazdeli na D diskov. • Vsaka I/O operacija vključuje vseh D diskov. • Najmanjša enota prenosa je 1 blok  vsaka I/O operacija prenese vsaj D blokov. • Ker lahko beremo na vseh diskih paralelno, je pohitritev prenosa podatkov v primerjavi z enim diskom D-kratna. • Dostopni čas se v primerjavi z enim diskom ne spremeni. • Sledi: v primerjavi z enim diskom ne pridobimo bistveno. - 14 -

  15. RAID – porazdelitev podatkov • Primer: • RAID z D diski v polju. • RAID enota = 1 blok. • Vsakih D zaporednih blokov se porazdeli na D diskov. • I/O operacija velikosti 1 blok vključuje le 1 disk. • Pri več zaporednih I/O operacijah dolžine 1 blok in pri pravilno porazdeljenih blokih lahko operacije izvajamo paralelno. • Sledi: • V primerjavi z enim diskom zmanjšamo povprečni dostopni čas I/O operacije. • Če I/O operacija vključuje več zaporednih blokov, jo lahko procesiramo paralelno na več diskih. - 15 -

  16. RAID – redundanca podatkov… • Z več diski se poveča učinkovitost sistema za shranjevanje, vendar zmanjša njegova zanesljivost. • Primer: • MTTF (mean-time-to-failure) enega diska ≈ 50.000 ur (5,7 let). Pri 100 diskih v polju znaša MTTF 50.000/100 ≈ 500ur (21 dni). • Zanesljivost diskovnega polja povečamo z redundanco podatkov. • Redundantnost lahko močno poveča MTTF. - 16 -

  17. RAID – redundanca podatkov… • Pri odločitvi za redundanco podatkov je potrebno določiti: • Kje bodo shranjeni redundantni podatki: na manjšem številu diskov ali bodo porazdeljeni po vseh diskih? • Kako določiti redundantne podatke: • večina diskovnih polj shranjuje podatke o pariteti (paritetna shema uporablja dodaten – redundanten disk za obnovo po nesrečah) • Če dodamo prejšnjemu polju 100-ih diskov 10 diskov z redundantnimi podatki, naraste MTTF na več kot 250 let!!! • Velik MTTF pomeni manjšo verjetnost za napako. - 17 -

  18. Paritetni bit 1 Bit 1 na disku 1 = 1 Bit 1 na disku 2 = 0 Bit 1 na disku 3 = 0 Bit 1 na disku D = 1 RAID – redundanca podatkov • Kako deluje paritetni bit? Redundantni disk Disk 1 Disk 2 Disk 3 Disk D S pomočjo paritetne sheme lahko obnovimo podatke, če eden od diskov ne deluje več. - 18 -

  19. Stopnje redundance… • V RAID sistemu je diskovno polje razdeljeno na več kontrolnih skupin (reliability groups). Te se sestojijo iz: • množice podatkovnih diskov in • množice kontrolnih diskov. • Število kontrolnih diskov je odvisno od stopnje redundance. • Primer za obravnavo stopenj redundance: • Količina podatkov za 4 diske • Ena sama kontrolna skupina - 19 -

  20. Stopnje redundance… • RAID 0: porazdeljen,brez redundance (Nonredundant) • Uporablja porazdeljevanje podatkov za povečanje pasovne širine. • Ne vzdržuje nobene redundantne informacije. • PROBLEM: MTTF pada linearno s številom diskov v polju. • PREDNOSTI: najvišja učinkovitost  ni potrebno vzdrževati nobenih redundantnih podatkov. • Izraba prostora znaša 100% prostora na disku. V našem primeru rabimo za svoje podatke 4 diske. - 20 -

  21. Stopnje redundance… • RAID 1: zrcaljen (Mirrored) • Najdražja rešitev za polje diskov  vzdržujeta se dve kopiji podatkov na dveh diskih. • Vsako pisanje bloka na disk vključuje pisanje na dva diska. • Pisanje se ne izvede hkrati, ampak eno za drugo (zaradi primera nesreče med pisanjem). • Branje lahko vključuje paralelno branje dveh različnih blokov iz dveh diskov. Branje se lahko dodeli na disk, ki ima najmanjši dostopni čas. • Izraba prostora znaša 50%. V našem primeru potrebujemo 8 diskov (4 + 4). - 21 -

  22. Stopnje redundance… • RAID 0+1: porazdeljen in zrcaljen • Imenovan tudi RAID 01. • Kombinira nivoja RAID 0 in RAID 1. • RAID 1+0: zrcaljen in porazdeljen • Imenovan tudi RAID 10. • Kombinira nivoja RAID 1 in RAID 0. - 22 -

  23. Stopnje redundance… RAID 01 Raid 1 Raid 0 Disk 1 Disk 2 Raid 0 - Mirror Disk 1 Disk 2 - 23 -

  24. Stopnje redundance… RAID 10 Raid 0 Raid 1 Disk 1 Mirror Raid 1 Disk 1 Mirror - 24 -

  25. Stopnje redundance • Druge stopnje redundance: • Level 2: Error-Correction Codes • Level 3: Bit-Interleaved Parity • Level 4: Block-Interleaved Parity • Level 5: Block-Interleaved Distributed Parity • Level 6: P+Q Redundancy - 25 -

More Related