1 / 39

ENERGIJA MORJA

ENERGIJA MORJA. Oceani pokrivajo 71% zemeljske površine Energija je v potencialni energiji nihanja gladine morij med plimo in oseko Energija je v kinetični in potencialni energiji valov Energija je v toploti prejeti od sončnega sevanja Energija je v kinetični energiji morskih tokov.

eydie
Télécharger la présentation

ENERGIJA MORJA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. ENERGIJA MORJA Oceani pokrivajo 71% zemeljske površine Energija je v potencialni energiji nihanja gladine morij med plimo in oseko Energija je v kinetični in potencialni energiji valov Energija je v toploti prejeti od sončnega sevanja Energija je v kinetični energiji morskih tokov B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  2. ENERGIJA PLIMOVANJA Egipčani so že 2000let pred našim štetjem poznali povezavo med gladino oceana in položajem lune V 11. stoletju številni mlini na bibavico na obalah Španije, Francije, Anglije, uporaba do 19. stoletja Plimovanje: zapleteno istočasno delovanje lune in sonca B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  3. ENERGIJA PLIMOVANJA B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  4. ENERGIJA PLIMOVANJA V času luninega dneva, ki traja 24ur in 50minut se pojavita dve plimi in dve oseki gravitacijska sila je sorazmerna z maso in obratnosorazmerna z drugo potenco razdalje masa sonca 332.000x večja od mase zemlje masa lune 81,3x manjša od mase zemlje povprečna razdalja med zemljo in soncem 149,6mil km povprečna razdalja med zemljo in luno 0,384mil km vpliv lune je 2,22x večji od vpliva sonca B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  5. NEWTONOV ZAKON GRAVITACIJE

  6. ENERGIJA PLIMOVANJA Na odprtem morju je višina bibavice 1m Ob morski obali je višina bibavice največ 20m Odvisna je od morskih tokov, oblike obale, itd. V Normandiji je višina bibavice več kot 10m V Tržaškem zalivu je višina bibavice 0,6m Za ekonomično izkoriščanje potrebujemo vsaj 5m višine bibavice. Ocenjujemo, da je možno izkoristiti le 1% potencialne energije ocanov ali 23.000MW B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  7. ENERGIJA PLIMOVANJA Sistemi z enosmerno delujočimi turbinami Med plimo se jezero polni Med oseko voda iz jezera odteka preko turbin Severovzhodna obala ZDA, Annapolis, moč 17,8MW 230m dolg jez Obratovanje začne pri 1,5m razlike Največja moč pri 5,5m razlike 5ur delovanja 6-7ur polnjenja proizvodnja električne energije ni enakomerna B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  8. ENERGIJA PLIMOVANJA Sistemi z dvosmerno delujočimi turbinami Elektrarna La Rance, Francija Med plimo se jezero polni preko turbin Med oseko voda iz jezera odteka preko turbin Povprečna višina bibavice 9,5 m (niha od 3,5m do 14,5m) Nazivna moč 240 MW Energija zadošča za oskrbo mesta Rennes (300.000prebivalcev) B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  9. ENERGIJA PLIMOVANJA Sistemi z dvosmerno delujočimi turbinami Elektrarna v zalivu Jingxia, Kitajska Obratuje od leta 1980, 1980 povečanje, sedaj moč 3,2 MW B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  10. ENERGIJA PLIMOVANJA Prednosti: Ne obremenjujejo okolice z odpadno toploto in odpadnimi snovmi Jez lahko služi za transpotno pot Delovanje ni odvisno od padavin Slabosti: Na svetu primernih le okoli 30 zalivov Elektrarne dražje kot klasične vodne elektrarne Korizija zaradi morske vode Proizvodnja električne energije ni enakomerna B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  11. Elektrarna na bibavico Zajezitev elektrarne na bibavico B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  12. Izkoriščanje energije bibavice Potencialne lokacije za izkoriščanje energije bibavice

  13. Elektrarna La Rance • Elektrarna La Rance v Franciji • 10 Kaplanovih turbin • Višinska razlika: 3,5 do14,5 m • Pretok vode: 18000 m3/s • Električna moč: 240 MW • Letna proizvodnja: 500 GWh

  14. ENERGIJA VALOVANJA Valovanje nastane, ko se vroči zrak tare ob morsko površino Energijo valov sestavlja kinetični del in potencialni del Največji valovi na zemljepisnih širinah od 40 do 60 stopinj na obeh poloblah B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  15. ENERGIJA VALOVANJA Naprava za preskuse v zvezi z valovanjem La Coruña, 22. september 2005 B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  16. ENERGIJA VALOVANJA Gostota moči valovanja kW/m B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  17. ENERGIJA VALOVANJA Tehnične izvedbe naprav: Naprave na obali: trenutno okoli 17 Oscillationg Water Column (OWC): oscilirajoči stolp vode Steklenice brez dna z Wellsovo turbino 1985 Bergen, Norveška, 18 m visok jekleni cilinder, moč 500 kW 1991 Islay, Škotska Betonska komora, moč 100kW V bližini Tokia 10 OWC naprav, skupna moč 30kW B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  18. ENERGIJA VALOVANJA Tehnične izvedbe naprav: Naprave na obali Tappered channel (TAPCHAN) Zbiralni kanal, najprej širok 10 nato manj kot pol metra, najprej sega 7 m pod morsko gladino, nato 3 metre nad njo nazaj teče voda preko 350kW Kaplanove turbine v izdelavi podoben projekt na Javi z močjo 1,2MW Naprave na morju Salterjeve račke, splavi, izum leta 1974 B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  19. ENERGIJA VALOVANJA PRINCIP DELOVANJA NAPRAVE NA ZOŽITVENI KANAL B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  20. ENERGIJA VALOVANJA NAPRAVA NA ZOŽITVENI KANAL 350 kW Toftestallen, Norveška B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  21. Izkoriščanje energije valov Princip delovanja elektrarne Wellsova turbina B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  22. Elektrarna LIMPET • Elektrarna LIMPET 500 na otoku Islay na Škotskem je delujoča elektrarna, ki izkorišča energijo valov. • 2 Wellsovi turbini • Električna moč: 500 kW • Energija valov: 15 do 25 kW/m

  23. ENERGIJA VALOVANJA MORJA SHEMA MOREBITNE POSTAVITVE OWC NA MORJU B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2004/2005

  24. ENERGIJA VALOVANJA MORJA Salterjeve račke Skica izuma Prof. Stevena Salterja Leto 1970 B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2004/2005

  25. ENERGIJA VALOVANJA MORJA SHEMA POSTAVITVE SALTERJEVIH RAČK B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2004/2005

  26. ENERGIJA VALOVANJA Prednosti: Naprave ne obremenjujejo okolja Služijo lahko kot valobrani Za izkoriščanje primerna tudi naseljena območja Slabosti: Nestalen vir energije Korozija Naprave na odprtem morju: problem z vzdrževanjem, problem s prenosom električne energije B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  27. TOPLOTNA ENERGIJA MORJA Plast tople vode oceanov je debela okoli 50m V oceanih je spravljeno 146x več energije kot jo prejme zemlja od sonca v obdobju enega leta Velik padec temperature med globino 50m in 100m Na površini temperatura vode od 27C do 30C Na globini 1km ima voda temperaturo od 4C do 5C B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  28. TOPLOTNA ENERGIJA MORJA Tehnične izvedbe naprav: 1881 J. d’Arsonval predlaga prvo napravo 1930 G.Claude izdela prvo napravo na Kubi Binarni cikel z amoniakom, propanom ali organskimi snovmi Plavajoče elektrarne Elektrarne na obali Teoretični izkoristek 6-7% Praktični izkoristek le tretjino tega B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  29. TOPLOTNA ENERGIJA MORJA Temperaturne razlike morja B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  30. TOPLOTNA ENERGIJA MORJA Shema naprave OTEC za proizvodnjo elektrike. Deluje na amonijak. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2004/2005

  31. TOPLOTNA ENERGIJA MORJA Sistem OTEC na Havajih (Ocean Thermal Conversion System) B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  32. TOPLOTNA ENERGIJA MORJA Shema sistema OTEC B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  33. TOPLOTNA ENERGIJA MORJA Shema morebitne postavitve sistema OTEC na morju Generacija 100 MW elektrike (50 m visoko, 100 m premer) B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2004/2005

  34. ENERGIJA MORSKIH TOKOV Morski tokovi so posledica: vrtenja zemlje različnih temperatur morja različne slanosti morja Za izkoriščanje primernih 12 glavnih tokov Zalivski tok ob obali Floride 1,8 m/s Moč toka na širini 50 m in globini 100 m je 9000 MW Tehnično bi lahko izkoristili le 10% B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  35. ENERGIJA MORSKIH TOKOV Morski tokovi B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  36. ENERGIJA MORSKIH TOKOV Tehnične izvedbe naprav: Podvodne aksialne turbine postavljene v velike valje oblikovane kot venturijeve cevi Podvodna padala Poganjanjo generator električne energije na zasidrani ladji B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  37. ENERGIJA MORSKIH TOKOV Prednosti: Enakomerni in stalni vir energije Slabosti: Nepredvidljive globalne posledice, če bi močno upočasnili tokove B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  38. Elektrarna na morski tok Pregrada z Davisovimi turbinami Davisova turbina B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2004/2005

  39. ENERGIJA MORSKIH TOKOV B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

More Related