1 / 47

Višja strokovna šola

Višja strokovna šola. Elektronsko poslovanje. mag.Tanja Lesničar. 2008/2009 e - poslovanje. 1. Višja strokovna šola. Literatura: dr.Borka Jerman-Blažič: ELEKTRONSKO POSLOVANJE Turban Efraim: ELECTRONIC COMMERCE

gloria-mcintosh
Télécharger la présentation

Višja strokovna šola

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Višja strokovna šola Elektronsko poslovanje mag.Tanja Lesničar 2008/2009 e-poslovanje 1

  2. Višja strokovna šola Literatura: dr.Borka Jerman-Blažič: ELEKTRONSKO POSLOVANJE Turban Efraim: ELECTRONIC COMMERCE dr.Borka Jerman-Blažič: INTERNET Ravi Kalakota: e-Business Roadmap for Success A.Groznik, J.Lindič: Elektronsko poslovanje dr.A.Kovačič: Managment poslovnih procesov mag. Tanja Lesničar: Elektronsko poslovanje ( interno gradivo ) http://myphlip.pearsoncmg.com/cw/mplistres5.cfm?vbookid=593 • e-poslovanje 2

  3. Višja strokovna šola • Kratka vsebina predmeta: • Pregled področja elektronskega poslovanja • Novi poslovni modeli • Elektronsko poslovanje v podjetju • Varnost pri elektronskem poslovanju • Elektronsko bančništvo • Tehnologije elektronskega poslovanja • Uprava interneta • e-poslovanje 3

  4. Višja strokovna šola • Obveznosti študentov: • Sodelovanje pri vajah in na predavanjih • Priprava in predstavitev krajšega seminarja • Izpit • e-poslovanje 4

  5. Višja strokovna šola • Cilj predmeta • Predstaviti študentom osnovne teme tega relativno mladega področja; • Opozoriti na spremembe pri načinu dela , ki so posledica uvajanja elektronskega poslovanja; • Prikazati ključne faktorje tveganja; • Ovire in pasti, ki se pojavljajo ob uvajanju e-poslovanja. • e-poslovanje 5

  6. Višja strokovna šola • Korenine e-poslovanja • Začetek v šestdesetih letih. • Uporaba posebne strojne in programske opreme. • Prva postavitev mednarodnih standardov. • Nove tehnologije, ki se pojavljajo v zadnjih letih. • e-poslovanje 6

  7. Višja strokovna šola Razlaga pojmov e-commerce in e-business e-commerce: prodaja, nakup, izmnejava produktov, storitev in informacij preko računalniških mrež. e-business: je širši pojem od e-commerca, ki poleg prodaje in nakupa nudi storitve uporabnikom, sodelovanje s poslovnimi partnerji in vodenje elektronski transakcij. Delež e-nakupovalcev je bil leta 2007 med Slovenci tradicionalno nizek (16 % med osebami v starosti 15 do 65 let). Eden od razlogov je predvsem nezaupanje v varnost denarne transakcije. Povprečje EU27 je leta 2007 znašalo 30 % (vir: Eurostat). • e-poslovanje 7

  8. Višja strokovna šola • Področje e-poslovanja: • elektronsko poslovanje je široko področje, ki zajema tehnične, tehnološke, ekonomske, pravne in organizacijske okvirje: • elektronsko bančništvo • elektronsko trženje in trgovanje • spletne trgovine • svetovanje na daljavo • elektronsko zavarovalništvo • računalniško podprto skupinsko delo • omogoča delo na daljavo, učenje na daljavo, avkcije na daljavo. • e-poslovanje 8

  9. Višja strokovna šola • e-poslovanje 9

  10. Višja strokovna šola • Elementi e-poslovanja: • način dela: gre za računalniško izmenjavo podatkov ob uporabi odprtih omrežij, kot je internet. • vsebina poslovanja: prodajo blaga in storitev, plačevanje, prodaja informacij, bančne transakcije, izmenjava dokumentov in listin, storitve trženja in medsebojnega komuniciranja, opravljanje dela na daljavo, izvajanje pouka na daljavo, storitve državne uprave na daljavo. • udeleženci poslovanja: posamezniki, raziskovalci, občani, študentje, podjetja, bolnišnice, univerze, izobraževalne in državne ustanove. • e-poslovanje 10

  11. Višja strokovna šola • Kratka zgodovina e-poslovanja • 1968 – razvoj računalniških omrežij in interneta, združevanje tehnologij ter standardov za računalniško izmenjavo podatkov; • 1970 – pojavijo se elektronska varna zasebna omrežja med bankami. ( MRP) • 1980 – pojav elektronske pošte, računalniške izmenjave podatkov med podjetji. Začne se avtomatizacija pisarniškega dela. • Sredi 80-teh let se pojavijo elektronske konference, poveča se dostopnost in izmenjava informacij. • 4. v 90-tih letih se z razvojem in razširjenostjo interneta ter s pojavom svetovnega spleta na internet sproži razvoj elektronskega poslovanja. • e-poslovanje 11

  12. Višja strokovna šola • Kratka zgodovina e-poslovanja • 5. ~ 1996 doseže elektronsko poslovanje meteorski vzpon, ko je tehnologija interneta in na njo vezanih aplikacij dozorela. • Digitalna tehnologija omogoča prenos slik, zvoka, videa; velikih količin podatkov – multimedijska revolucija. • Pojavita se intranet in ekstranet. • Širijo se internetne storitve: elektronska pošta, prenos datotek, svetovni splet in videokonference. • e-poslovanje 12

  13. Višja strokovna šola • e-poslovanje 13

  14. Višja strokovna šola http://www.mju.gov.si/si/boljsi_predpisi_in_odprava_administrativnih_ovir_oao/ • e-poslovanje 14

  15. Višja strokovna šola • Raziskava RIS 2006 – rezultati raziskav uporabe interneta v Sloveniji • Število uporabnikov ( mesečno) : 880000 preko osebnih računalnikov. • 90000 preko mobilnega telefona • Slovenija je po internetnem dostopu gospodinjstev nad povprečjem 27 držav članic Evropske unije, a pod povprečjem 15 najbolj razvitih članic. Delež penetracije internetnega dostopa je bil v letu 2007 58 % • e-poslovanje 15

  16. Višja strokovna šola Raziskava RIS 2006 – rezultati raziskav uporabe interneta v Sloveniji • e-poslovanje 16

  17. Višja strokovna šola • Raziskava RIS 2006 – rezultati raziskav uporabe interneta v Sloveniji • Google uporablja 80% uporabnikov • 1/3 uporabnikov uporablja Gmail.com • Povečuje se obisk spletnih strani televizijskih hiš: RTV, 24ur.com, spletnih strani Bolha, Avto.net • V prvem četrtletju 2006 je imelo 96% podjetij z več kot 10 zaposlenimi, dostop do interneta, spletno stran 62%. • Prevladujejo širokopasovne povezave. • Uporaba interneta v podjetjih: e-bančništvo, spremljanje razmer na trgu, izobraževanje. • Dostop do interneta ima 54% gospodinjstev, 900000 oseb ( 10-74 let); 58% leta 2007. • e-poslovanje 17

  18. Višja strokovna šola Intranet in extranet Def: intranet je interno računalniško omrežje znotraj podjetja, ki uporablja internetna orodja kot je WEB brkljalnik in internetne protokole. Intranet je omrežje enega podjetja, realizirano z uporabo standardnih tehnologij interneta – skladovnica komunikacijskih protokolov TCP/IP. Def: extranet je omrežje, ki uporablja internet kot link za povezavo med različnimi intraneti ( Turban). Ekstranet je izraz za intranet, do katerega imajo dostop ostali pooblaščeni partnerji. • e-poslovanje 18

  19. Višja strokovna šola • Zaprta omrežja – odprta omrežja • SWIFT – omrežje bančnih ustanov za elektronski prenos denarja. • IATA – omrežje letalskih prevoznikov za elektronsko rezervacijo in prodajo kart. http://www.iata.org/whatwedo/et/index.htm • Zadnjih 10 let se vse bolj širi uporaba tehnologij interneta, ki omogoča globalno poslovanje brez geografskih mej. Omogoča hitrejše in za spremembe na trgu bolj prilagodljivo poslovanje. • Evropska komisija: elektronsko poslovanje je katerakoli oblika poslovanja, pri katerem stranke delujejo elektronsko, namesto da bi delovale fizično oziroma bi bile v neposrednem fizičnem stiku. • e-poslovanje 19

  20. Višja strokovna šola • Štiri pomembna področja elektronskega poslovanja • poslovanje med potrošnikom in organizacijami (B2C) • notranje poslovanje organizacije • poslovanje med organizacijami (B2B) • poslovanje državne administracije med seboj in z občani. (G2C) • Poleg teh tudi C2G in G2G. • V najširšem smislu elektronsko poslovanje vključuje uporabo vseh oblik informacijske in komunikacijske tehnologije v poslovnih odnosih; sem sodijo trgovinske, proizvodne in storitvene organizacije in tudi ponudniki informacij, potrošniki in državna uprava. • e-poslovanje 20

  21. Višja strokovna šola Vrednost e-poslovanja v svetovnem merilu • e-poslovanje 21

  22. Višja strokovna šola Prihranki zaradi uvedbe e-poslovanja Naložbe v elektronsko poslovanje se povrnejo že v pol leta. V primeru, da srednje veliko podjetje preide na elektronsko poslovanje, lahko v enem letu na račun hitrejših procesov privarčuje 127.000 evrov, stroški prehoda pa za tako veliko podjetje znašajo okrog 50.000 evrov. Izobraževanje zaposlenih za delo z novimi pripomočki prinaša dodatne stroške, prehod zahteva tudi preslikovanje dokumentov, kar v času enega leta pomeni 48.000 evrov dodatnih stroškov. Elektronsko poslovanje skrajša obdelavo računov, obračun davka na dodano vrednost, odpravi pisno in telefonsko posredovanje referentov pri operiranju z računi, skrajšuje pa tudi čas pregledovanja dokumentov, itd. Vir: Hafner, Andraž. Z e-poslovanjem do 130 tisoč evrov prihrankov. Finance, 28.3 • e-poslovanje 22

  23. Višja strokovna šola • Kratka zgodovina e-poslovanja • 5. ~ 1996 doseže elektronsko poslovanje meteorski vzpon, ko je tehnologija interneta in na njo vezanih aplikacij dozorela. • Digitalna tehnologija omogoča prenos slik, zvoka, videa; velikih količin podatkov – multimedijska revolucija. • Pojavita se intranet in ekstranet. • Širijo se internetne storitve: elektronska pošta, prenos datotek, svetovni splet in videokonference. • e-poslovanje 23

  24. Višja strokovna šola • e-poslovanje 25

  25. Višja strokovna šola Število let do prvih 50 milijonov uporabnikov • e-poslovanje 26

  26. Višja strokovna šola • Razlogi za uvedbo elektronskega poslovanja • Elektronsko poslovanje prinaša podjetjem, ki ga uvajajo naslednje neposredne koristi: • znižuje stroške nakupa; • znižujejo obseg zalog; • skrajševanje poslovnega cikla ( npr.razvoj novega modela avtomobila ); • razvijanja učinkovite in uspešne pomoči in povezovanje z njihovimi strankami; • zniževanje stroškov prodaje in trženja ter ustvarjanja novih tržnih priložnosti; • dosega dosti večji krog potencialnih poslovnih partnerjev. • e-poslovanje 27

  27. Višja strokovna šola • e-poslovanje 28

  28. Višja strokovna šola Zmagovalci in poraženci prehoda na e-poslovanje • Poraženci: • 1999 je veliko število virtualni podjetij ali dot-commov propadlo. • Število poražencev se zmanjšuje, • podjetja razširjajo ponudbo storitev in prodajo preko interneta. • 1999, a large number of EC-dedicated • Virtualna podjetja: • eBay • VeriSign • AOL • Checkpoint • Mešan poslovni model (Click-and-mortar) • Cisco • General Electric • IBM • Intel • Schwab • e-poslovanje 29

  29. Višja strokovna šola Dimenzije elektronskega poslovanja • e-poslovanje 30

  30. Višja strokovna šola • e-poslovanje 31

  31. Višja strokovna šola • e-poslovanje 32

  32. Višja strokovna šola • e-poslovanje 33

  33. Višja strokovna šola • e-poslovanje 34

  34. Višja strokovna šola • e-poslovanje 35

  35. Višja strokovna šola Primer: Marks & Spencer – kako ostati konkurenčen • Mark & Spencer (www.marksandspencer.com ) je angleški trgovec in dobavitelj visoko kvalitetnih oblačil v višjih cenovnih razredih. • Prodajno mrežo ima razširjeno v več kot 30 različnih državah. • Leta 1999 se zaradi vse hujše konkurence in gospodarske recesije podjetje sooči z resnimi problemi, ki ogrožajo njegov nadaljnji obstoj. • V podjetju se odločijo za drastično znižanje cen izdelkov ter prehod na elektronsko poslovanje. • Kritični faktorji uspeha so bili: • internetna prodaja • e-poslovanje 36

  36. Višja strokovna šola Primer: Marks & Spencer – kako ostati konkurenčen • učinkovito upravljanje zalog, med skladiščno poslovanje • varnost poslovanja, zaščita pred zlorabami • prejem blaga ( avtomatiziran proces naročil in faktur, hitrejše plačevanje dobaviteljev, preverjanje stanja razpoložljivosti blaga v realnem času ) • učinkovito upravljanje zalog, med skladiščno poslovanje • - hitrejša dobava zlasti modni oblačil • vpogledi v stanje zalog in ostale podatke, kjerkoli kadar koli • sočasna prodaja ( ang.collaborative commerce), boljše napovedi povpraševanja po izdelkih. • Rezulati: v letu 2002 so se začeli rezultati poslovanja močno izboljševati, povečal se je obseg prodaje in profitabilnost. • e-poslovanje 37

  37. Višja strokovna šola Primer: Marks & Spencer – zaključki • Tradicionalen način poslovanja postavlja podjetja pred vedno večje pritiske vse bolj krute konkurence na trgu. • Možen odgovor na te pritiske je postopno uvajanje e-poslovanja in postopna izboljšava posameznih procesov: • oskrbne verige • informacijskih tokov • denarnih tokov od dobavitelja surovin do prodajalca • omogoča boljše storitve za uporabnika • trg postaja odprt večji množici kupcev. • e-poslovanje 38

  38. Višja strokovna šola Možni načini poslovanja Delno ali celotno e-poslovanje ( odvisno od stopnje informatizacije, oziroma prehoda od fizične v digitalno obliko) omogoča: • direktno prodajo izdelkov • procesi se odvijajo elektronsko • agenti uporabljajo v veliki meri hitre informacijske poti do informacij in produktov Klasični način poslovanja (Brick-and-Mortar) gre za organizacije, ki ne uporabljajo tehnologij elektronskega poslovanja, prodajajo fizične izdelke preko svojih prodajnih zastopnikov • e-poslovanje 39

  39. Višja strokovna šola • Virtualne organizacije - vse poslovne aktivnosti se odvijajo digitalno. Podjetja sodelujejo pri izvajanju skupnega posla, so geografsko oddaljena in kapitalsko nepovezana. • Mešan poslovni model (Click-and-mortar organizations) nekateri procesi se odvijajo elektronsko, primarno poslovanje poteka v fizičnem svetu. • Elektronske tržnice (e-marketplace)elektronska tržnica, kjer se srečujejo kupci in prodajalci za izmenjavo proizvodov, storitev, denarja in informacij. • e-poslovanje 40

  40. Višja strokovna šola Glavni gradniki e-poslovanja • Za delovanje aplikacij e-poslovanja je potrebna ustrezna infrastruktura in pet temeljnih stebrov: • ljudje ( kupci, prodajalci, dobavitelji, špediterji) • ustrezna zakonska osnova in standardi • marketing in oglaševanje, raziskave trga • pomožne storitve: logistika, plačilni sistemi • poslovni modeli sodelovanja: verige podjetij, različne oblike združevanja podjetij, e-tržnice. • e-poslovanje 41

  41. 42

  42. Višja strokovna šola Tipični e-poslovni modeli ali tipični načini pridobivanja prihodkov • Direktna internetna prodaja. • Elektronski sistem ponudb - dražb (reverse auction):model v katerem kupec zbira ponudbe istočasno, posel dobi ponudnik z najnižjo ceno. • 3. Pridružen marketing: podjetje ali posameznik usmerja kupca na določeno web stran prodajalca ( pasice) • 4. Prireditev produktov ali storitev posebnim zahtevam kupca ( Product and service customization). • 5. Elektronske tržnice. • 6. Integratorji vrednostnih verig. • 7. Ponudniki storitev za vrednostne verige. • 8. Ponudniki, agenti informacij. • 9. Prodaja na drobno, izmenjava ( bartering). • 10. Članstva. (membership) Ponavadi eno podjetje uporablja več različnih poslovnih modelov. • e-poslovanje 45

  43. Višja strokovna šola Pridružen marketing: podjetje ali posameznik usmerja kupca na določeno web stran prodajalca ( pasice) www.finance-on.net Standardni formati za izdelavo oglasnih pasic štejemo html, gif, jpg, jpeg, flash, shockwave, java. Pasic delimo na: statične, obogatene, animirane, html, pop-up ter dinamične html pasice. • e-poslovanje 46

  44. Višja strokovna šola Primer ponudnika za optimizacijo oskrbne verige Skupina Orbis je spremenila linearno fizično oskrbno verigo v elektronsko središče. Klasičen proces B2B na področju oglaševanja. • e-poslovanje 47

  45. Višja strokovna šola Primer ponudnika za optimizacijo oskrbne verige Poenostavijo se procesi, linearni tok informacij se spremeni v informatizirano digitalno središče. • e-poslovanje 48

  46. Višja strokovna šola Vpliv informacijske tehnologije na spremembe v družbi: • Informacijske tehnologije in telekomunikacije (ItKt) so omogočile • gospodarsko revolucijo, ki jo nekateri imenujejo: • digitalna ekonomija • ekonomija znanj • nova ekonomija. • Družboslovci in strategi družbenih sprememb govorijo o informacijski družbi, ki sloni na telekomunikacijski infrastrukturi in informacijskih storitvah. • e-poslovanje 51

  47. Višja strokovna šola Napovedi analitikov • e-poslovanje 52

More Related