ANALIZA ČLENA 101 PDEU

1. ANALIZA ČLENA 101 PDEU Doc. dr. Martina Repas

2. Kot nezdružljivi s skupnim trgom so prepovedani vsi sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja, ki bi lahko prizadeli trgovino med državami članicami in katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na skupnem trgu, zlasti tisti, ki: a) neposredno ali posredno določajo nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja; b) omejujejo ali nadzorujejo proizvodnjo, trge, tehnični razvoj ali naložbe;c) določajo razdelitev trgov in virov nabave; d) uvajajo neenake pogoje za primerljive posle z drugimi trgovinskimi partnerji in jih tako postavljajo v podrejen konkurenčni položaj; e) pogojujejo sklepanje pogodb s tem, da sopogodbeniki sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje nimajo nikakršne zveze s predmetom takšnih pogodb. 2. Vsi sporazumi ali sklepi, ki jih ta člen prepoveduje, so nični. 3. V naslednjih primerih se lahko določi, da se določbe odstavka 1 ne uporabljajo za: – sporazume ali skupine sporazumov med podjetji; – sklepe ali skupine sklepov podjetniških združenj; – usklajeno ravnanje ali skupine usklajenih ravnanj; ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali distribucije blaga oziroma k pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka, pri čemer zagotavljajo potrošnikom pravičen delež doseženih koristi, in ki: a) zadevnim podjetjem ne določajo omejitev, ki za doseganje teh ciljev niso nujne; b) takšnim podjetjem glede znatnega dela zadevnih izdelkov ne dajejo možnosti izključitve konkurence.

3. SHEMA ČLENA 101 PDEU • Prepoved (1) • Ničnost (2) • Izjeme od prepovedi (3) • Namen: prepoved sodelovanja podjetij pri sprejemanju odločitev

4. Analiza prvega dela • Pogoji: • Podjetje • Sporazum, sklep podjetniških združenj, usklajeno ravnanje • Vpliv na trgovino med DČ • Cilj ali učinek omejevanja konkurence

5. POJEM PODJETJE • PDEU ne definira • Höfner proti Elser Macroton (C-41/90) – katerakoli oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost ne glede na pravni status in način financiranja • Gospodarska dejavnost: dejavnost ponujanja blaga in storitev na trgu (Komisija proti Italiji; C-118/85); trgovanje z blagom ali storitvami • Dobiček ni pomemben • Wouters (C-309/99) – ne za dejavnosti, ki po svoji naravi in pravilih ne sodijo v sfero gospodarskih dejavnosti ali so povezane z izvrševanjem javne oblasti

6. Na primer: • fizične osebe (iznajditelj, ki proda svojo iznajdbo podjetju, operni pevec (Rai/Unitel 78/519)); • pravne osebe; • neprofitne organizacije (razstavne galerije); • športna združenja (FIFA) • svobodni poklici (Komisija proti Italiji – carinski zastopniki, samozaposleni zdravniki…) • …..

7. Izjeme javnih organov – razlikovati med primeri, ko organ deluje oblastno in ko opravlja gospodarsko dejavnost • Oseba javnega ali zasebnega prava, ki izvršuje naloge javne narave, ki je povezano z izvrševanjem javne oblasti, ni podjetje • Oseba izvršuje oblastno funkcijo, če je dejavnost, ki jo opravlja, v javnem interesu, ki predstavlja del bistvene funkcije države • Primeri: • Höfner in Elser proti Macroton (nemški zvezni urad za zaposlovanje je podjetje) • Bodson, 30/87 (pogrebne storitve prenesene na občine; KPES se ni uporabilo za pogodbe med občinami in podjetji, ki jim je bilo zaupano opravljanje teh storitev – izvrševanje javne oblasti) • Fluggesellschaft proti Eurocontrol, C-364/92 (organizacija, ki je opravljala nadzor zračnega prostora – tipična dejavnost javnega organa) • Poucet, C-159/91 (organizacija za upravljanje sheme socialne varnosti, osnovana na načelu solidarnosti – ni podjetje) • Fédération Française des Sociétés d’Assurances in drugi proti Ministère de l’Agriculture et de la Pêche, C-244/94 (organizacija za upravljanje dodatnega pokojninskega načrta) • Albany International BV proti Stiching Bedrijfspensionersfonds Textielindustrie, C-67/96

8. PODJETNIŠKO ZDRUŽENJE • Prav tako sodi v pojem podjetja, če vplivajo ali bi lahko vplivala na ravnanje podjetij • Združenja so mesto, kjer se sestajajo konkurenti in preko katerega koordinirajo svoja ravnanja • Zakaj so vključena? • Primeri: zadruge, zbornice, GIZ • Komisija proti Italiji (C-35/96): Nacionalni svet carinskih zastopnikov • Wouters (C-309/99): nizozemska odvetniška zbornica

9. DOKTRINA EKONOMSKE ENOTE • Člen 101 PDEU se ne uporablja za spore med podjetji, ki tvorijo ekonomsko enoto • Podjetja morajo biti ekonomsko samostojna – morajo biti avtonomna pri določanju svojih ravnanj na trgu • Primer: družba mati – družba hči, principal in agent • Primer Viho proti Komisiji (T-102/92) • V 100 % lasti – jasen primer / drugi primeri / pravila

10. SPORAZUMI, SKLEPI, USKLAJENA RAVNANJA • Prepoved skupnih ravnanj • Preprečiti sodelovanje med podjetji • Dokazati, da ravnanje izhaja iz dogovarjanja (posredno ali neposredno) • Prekrivanje

11. SPORAZUM • Ni pomembno, ali je pogodba po nacionalnem pravu • Zadošča soglasje volj / skupna namera / oblika ni relevantna • Lahko gre za: • Klasične zakonsko urejene pogodbe • Bolj komplicirane pogodbe • Pravno nezavezujoči dogovori • Serija povezanih pogodb, ki tvorijo celoto • Ustne, pisne pogodbe, podpisane, nepodpisane • Sklenjene pod pritiskom • Splošni pogoji poslovanja… • Horizontalni in vertikalni

12. Enostranska ravnanja? • Resnično ali navidezno • AEG Telefunken proti Komisiji (107/82): selektivni distribucijski sistem; AEG zavrnil dobave prodajalcem, ki so izpolnjevali kriterije, niso pa se želeli podvreči politiki zaračunavanja minimalnih cen • Sodišče: zavrnitev dobav izhaja iz sporazuma med strankami – privolitev v SDS je temeljila na izrecni ali tihi privolitvi v dobaviteljevo cenovno politiko • Ford proti Komisiji (25-26/84): obvestilo Forda, da ne bo več dobavljal določenih vrst avtomobilov svojim distributerjem • SES - navidez enostransko ravnanje pomeni sporazum; pristop k tej mreži je zahtevala sprejem politike Forda, kar zadeva modele, ki se dostavljajo na nemški trg • Nemški distributerji so se morali strinjati, da ima Ford diskrecijo pri odločitvi, kateri modeli se prodajajo na nemškem trgu

13. Bayer proti Komisiji ((T-41/96) – Bayer preprečil paralelni uvoz adalata • Cene dosti višje v VB kot v Španiji in Franciji • Bayer zmanjšal količino adalata za oskrbovanje domačega trga • Komisija: gre za sporazum zaradi nadaljevanega gospodarskega razmerja med distributerji in Bayerjem • SPS drugače; potrditev SES • Ločiti med primeri, kjer gre resnično za enostranski ukrep brez izrecne ali implicitne udeležbe drugega podjetja, in primeri, kjer je enostranski ukrep zgolj dozdeven • Zgolj dejstvo, da določen ukrep proizvajalca sodi v okvir nadaljevanega poslovanja ne zadošča za obstoj sporazuma med njimi. Zahteva se izrecna ali implicitna privolitev druge stranke

14. SKLEPI PODJETNIŠKIH ZDRUŽENJ • Koordinacija prek posrednika • Gre za enostranske akte, ki nastanejo po volji organizacij in ne po volji samih podjetij, ki so združena v tej organizaciji (statut, družbena pogodba, sklepi odbora…) • Priporočila članom združenja

15. Ali je prepovedano tudi naslednje? • Ivan je direktor slovenskega podjetja Megalada, ki proizvaja odlično čokolado in ima 25 % slovenskega trga ter 10 % avstrijskega. Anna je direktorica avstrijskega podjetja Choco, ki ravno tako proizvaja čokolado in ima 27 % avstrijskega trga in 15 % slovenskega. Ste pravnik Ivanovega podjetja Megalada. Udeležili ste se sejma proizvajalcev čokolade na Bledu in ste slučajno slišali, ko je Ivan rekel Ani: ''…. stvari bi bile dosti bolj enostavne, če Megalada ne bi prodajala čokolade v Avstriji Choco ne v Sloveniji.'' ''….. dobro bi bilo, če bi dvignili cene za 10%.” “.....česar konkurenčni organ ne ve, nam ne more škodovati” Ana ne reče ničesar. Čez nekaj dni pričneta oba ravnati v skladu z Ivanovim predlogom.

16. USKLAJENA RAVNANJA • Oblika koordinacije, kjer podjetja (ne da bi sklenila sporazum) nadomestijo konkurenco s koordinacijo • Prepoved kakršnegakoli stika med konkurenti, če je njegov cilj ali učinek vplivati na ravnanje konkurentov na trgu • Suiker Unie proti Komisiji (C-40-48…/73): proizvajalci sladkorja v Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem ravnali usklajeno • Ne zahteva se dejanski načrt, niti neposreden stik • Hercules Chemicals proti Komisiji (T-7/89): udeležba na sestanku

17. Elementi UR: • Stik med podjetji: lahko tudi posreden in šibek • Obstoj soglasja volje med strankami: prag zelo nizek • Kasnejše ravnanje na trgu ter vzrok in učinek med ‘sodelovanjem’ in ravnanjem: prag zelo nizek • Hüls proti Komisiji (C-199/92 P) • Štiri banke so na isti dan uvedle provizije v istem znesku za dvige denarja na bankomatih v lasti drugih bank. • Ali se lahko o UR sklepa zgolj iz posrednih dokazov? • Problem paralelnih ravnanj • ICI proti Komisiji (48/69) – proizvajalci barvila usklajeno ravnali • Wood Pulp (85/202 ) • Paralelno ravnanje samo po sebi ne pomeni URS • Lahko pa indic UR, če vodi do pogojev konkurence, ki se ne ujemajo z normalnimi pogoji na trgu glede na naravo proizvodov, velikosti in števila podjetij in obsega trga

18. CILJ ALI UČINEK • Ocena se opravi v dejanskem kontekstu, v katerem bi se konkurenca pojavila v odsotnosti sporazuma • Vpliv na inter-brand in intra-brand konkurenco • CILJ – protikonkurenčni učinki se domnevajo • Metro proti Komisiji (26/76) • Pronuptia de Paris proti Schillgalis (161/84) • Consten and Grundig proti Komisiji (56, 58/64) • Če po CILJU, nadaljnja analiza ni več potrebna (European Night Services, T-374…/94)

19. UČINEK – ni domneve • Ekonomski pristop • Razumna verjetnost negativnega vpliva na cene, output, inovacije, vrsto in kvaliteto blaga ali storitev Upošteva se: • tržni delež strank • vrsta sporazuma • položaj in velikost strank sporazuma • naravo in količino upoštevnega proizvoda • število konkurenčnih podjetij… • Stergios proti Henninger Brau (C-234/89) – ekskluzivni sporazum o dobavi piva

20. PRAVILO UTEMELJENOSTI - RULE OF REASON? • Tehtanje pro in protikonkurenčnih učinkov – praviloma rezervirano za člen 101(3) • SS zavrnilo v primerih Metropole (T-112/99) in Van den Bergh Foods (T-65/98) v okviru 101(1) PDEU • Različna stališča…. • European Night Services, Delimitis, STM, Wouters (C-309/99) • Smernice o uporabi 101(3) PDEU

21. POMOŽNE OMEJITVE • Omejitve, ki so neposredno povezane in nujne za izvršitev sporazuma • Proporcionalnost (trajanje in obseg ne smeta presegati tistega, kar je nujno za izvršitev sporazuma) • Remia and Nutricia proti Komisiji (42/84) • Pronuptia de Paris proti Schillgalis (161/84) • Metropole (117/99): uporabljajo se lahko obvestila Komisije o omejitvah, ki so neposredno povezane in nujne za koncentracijo

22. ZNATNO OMEJEVANJE KONKURENCE • Vpliv na konkurenco mora biti znaten – pravilo de minimis • Völk proti Vervaecke (5/69) – ekskluzivni distribucijski sporazum • Obvestilo Komisije o sporazumih majhnega pomena • Tržni delež: • Sporazumi med konkurenti • Sporazumi med nekonkurenti • Mešani • Omejitve • Kumulativni učinki • Komisija zavzela strožji pristop

23. VPLIV NA TRGOVINO MED DRŽAVAMI ČLANICAMI • Sodna praksa • Določa uporabo KPEU • Obvestilo Komisije o vplivu na trgovino med državami članicami • Elementi: • Koncept trgovine med DČ • Lahko ima učinek • Koncept znatnosti

24. KONCEPT TRGOVINE • Širok koncept; zajema vse čezmejne gospodarske dejavnosti • Vpliv na dejavnosti vsaj med dvema DČ • Ta koncept je neodvisen od upoštevnega GT

25. LAHKO UČINKUJE • Z razumno stopnjo verjetnosti se predvidi, ali lahko ima sporazum ali ravnanje neposredni, posredni, dejanski ali potencialni vpliv na vzorec trgovanje med DČ • Zadostna stopnja verjetnosti • Narava sporazuma ali ravnanja • Narava proizvodov • Položaj podjetij… • Vpliv na vzorec trgovanja • Nevtralni tes • Neposreden ali posreden, dejanski ali potencialni vpliv na vzorec trgovanja • Neposredni: v povezavi s proizvodi, ki so predmet S • Posredni: proizvodi, ki so povezani s proizvodi, ki so predmet S • Dejanski: povzroča jih S, ko se izvršuje • Potencialni: se pojavijo v prihodnosti

26. ZNATNOST • Kvantitativen element • Smernice, kdaj vpliv ni znaten – negativna izpodbojna domneva • Kriterij tržnega deleža • Kriterij letnega prometa (horizontalni, vertikalni)

27. Primeri • Sporazum med podjetji iz dveh ali več DČ, ki zadevajo izvoz in uvoz • Sporazumi glede pasivnih in aktivnih prodaj kupcem v drugih DČ • Kartelni sporazumi glede delitve trgov ali določanja cen, ki pokrivajo več DČ • Zloraba v več DČ • Karteli, ki pokrivajo eno celotno DČ

28. POVZETEK: sporazumi, ki ne sodijo v člen 101(1) PDEU • Sporazumi, ki niso sklenjeni med podjetji • Sporazumi med subjekti, ki so del ekonomske enote • Sporazumi o zastopanju • Sporazumi, ki nimajo za cilj ali učinek omejevanje konkurence • Sporazumi, ki nimajo znatnega vpliva na omejevanje konkurence • Sporazumi, ki nimajo znatnega vpliva na trgovino med DČ • Sporazumi, ki so potrebni za izvajanje nalog v splošnem gospodarskem interesu (člen 86(2))

29. Vendar…. • Sporazumi, ki sodijo v člen 101(1) PDEU so lahko dopustni, kolikor koristijo ugodnost izjeme od prepovedi omejevanja konkurence - izpolnjevanje pogojev v členu 101(3) PDEU • Posamične izjeme v smislu podeljevanja odločb ni več! • Še vedno možna uporaba v posamičnih primerih • Člen 101(3) lahko uporabljajo tako Komisija kot tudi nacionalni konkurenčni in sodni organi

30. Analiza člena 101(3) PDEU IZJEME • Namen – pozitivni učinki konkurenčno omejevalnih sporazumov • Prokonkurenčni učinki / protikonkurenčni učinki • Pogoji • Izboljšanje proizvodnje ali razdelitve blaga ali pospeševanje tehničnega in gospodarskega razvoja • Prenos koristi na potrošnike • Nujnost omejitev • Izključitev konkurence glede znatnega dela proizvoda • Splošna načela • Za sporazume, ki omejujejo konkurenco • Individualni in skupinski sporazumi • Dokazno breme • Ničnost / delna ničnost • Kumulativni in taksativni pogoji • Presoja se opravi v dejanskem kontekstu • Uporabi se lahko za vse sporazume

31. Izboljšanje proizvodnje ali razdelitve dobrin ali pospeševanje tehničnega in gospodarskega razvoja • Učinkovitosti – objektivne • Obstoj zveze med sporazumom in zatrjevano učinkovitostjo • Neposredna in posredna zveza • Obseg razlage? • Zajema vse objektivne ekonomske učinkovitosti • Stroškovne U • U kvalitativne narave • Nekonkurenčni dejavniki?

32. Potrošnik je deležen pravičen delež doseženih koristi • Potrošnik • Pravičen delež • Časovni zamik koristi • Hujša je omejitev, večja mora biti U in korist za P – drsna lestvica • Primeri: VBBB in VBVB, Synthetic Fibres

33. Nujnost omejitve • Omejitve so sorazmerne cilju • Omejevalni sporazum je nujen za doseganje U • Izključitev konkurence glede znatnega dela proizvodov oz. storitev • Varstvo konkurenčnega procesa ima prednost • Omejevanje je odvisno od stopnje konkurence pred sporazumom in vplivom omejevalnega sporazuma na konkurenco • Razmerje med 101(3) in 102 PDEU: • 101(3) ne prepreči uporabe 102 PDEU • Ravnanja, ki so zlorabe, ne smejo biti dopustne po 101(3) PDEU • Vsi sporazumi, ki kršijo člen 101 PDEU, ne pomenijo tudi kršitve 102 PDEU