140 likes | 518 Vues
OD “ŽAJFE” DO MILA. Kaja Grčar, Maša Marčun, Rosa Tomšič; 3.d. Kaj so mila?. Natrijeve soli maščobnih kislin (trda mila) Kalijeve soli maščobnih kislin (mehka/mazalna mila)
E N D
OD “ŽAJFE” DO MILA Kaja Grčar, Maša Marčun, Rosa Tomšič; 3.d
Kaj so mila? • Natrijeve soli maščobnih kislin (trda mila) • Kalijeve soli maščobnih kislin (mehka/mazalna mila) • Tenzidi (površinsko aktivna sredstva- omogočajo mešanje snovi, ki se ponavadi ne mešajo- ker znižajo površinsko napetost vode) • Sredstvo za odstranjevanje umazanije • Ionske spojine (kovinski kation in nekovinski anion) • Sestavljena so iz nepolarne verige ogljikovodikov in polarne estrske skupine (COO-)
Kako mila delujejo? • Nečistoča je nepolarna, zato se ne raztaplja v polarni vodi • Mila delujejo kot emulgator: povežejo umazanijo in vodo • Zmanjšujejo površinsko napetost vode in tako voda intenzivnejše kontaktira površino • Glavna naloga mila je raztapljanje maščob s površine, ki jo želimo očistiti in njihov odvod z vodo
Nepolarni/hidrofobni rep (veriga ogljikovodikov) privlači nepolarno umazanijo • Polarna/hidrofilna glava (estrska skupina) privlači polarno vodo • Mila se v vodi ne raztopijo, temveč tvorijo micele (kapljice umazanije, obdane z molekulami mila), ki jih odplaknemo s čisto vodo • V čisti vodi so micele premajhne, da bi jih videli
Pridobivanje mil • Proces umiljenja ali saponifikacije • Iz natrijevih in kalijevih maščobnih kislin • Maščobe razmilimo s pregreto vodno paro,k staljenim maščobnim kislinam prilijemo preračunjeno raztopino sode,milo izsolimo
Pridobivanje mil - saponifikacija • Je hidroliza spojine alkohola in soli organskih kislin • Postopek je običajno uporabljen med bazami alkalijskih kovin in maščobami ali olji • Snov, ki nastane pri tem postopku lahko spremenimo v milo • CH2-OOC-R - CH-OOC-R - CH2-OOC-R (maščoba) + 3 NaOH (ali KOH) →CH2-OH -CH-OH - CH2-OH (glicerol) + 3 R-CO2-Na (milo) • če R =(CH2)14CH3
Hidroliza trigliceridov poteka v treh stopnjah: • 1. lug reagira strigliceridom in osvobodi eno maščobno kislino, ki nato reagira z natrijevim ionom ter se spremeni v milo, • 2. lug nato reagira z digliceridom in osvobodi eno maščobno kislino, ki nato reagira z natrijevim ionom ter se spremeni v milo, • 3. lug reagira z monogliceridom in osvobodi še zadnjo maščobno kisline z glicerola. Ta maščobna kislina reagira z natrijevim ionom ter se spremeni v milo, glicerol pa reagira s tremi hidroksidnimi ioni ter se spremeni v glicerin.
Trda mila • Ponavadi natrijeve soli maščobnih kislin • So brez vonja • Imajo belo do rjavkasto barvo • Ponavadi jih pridobivajo iz maščob nižje kvalitete • Dodajajo negujoče dodatke,barvila,parfume • Tamilaimajočiščujočučinek, kerimajoznačilnostitenzida. Tenzidiznižajopovršinskonapetostsnovi in omgočajomešanjesnovi, ki se drugače ne mešajo • V detergentih imajo samo še vlogo, da zatirajo nastajanje pene
Lug • je jedka baza natrijevega hidroksida (NaOH). • Če smo v postopku uporabili NaOH dobimo trdo milo, če pa smo uporabili KOH dobimo tekoče milo. • Rastlinska olja in živalske maščobe so mastno estri v obliki trigliceridov • Baza alkalijske kovine pretrga vezi estra in povzroči nastanek maščobnih kislin in glicerola.
Zgodovina • Milo so verjetno odkrili po naključju- pri čiščenju mastne posode s pepelom in vodo • Prvi dokazi za milu podobni material so iz leta 2800 pr.n.št. iz starega Babilona (recept v klinopisu) • Da milo čisti so ugotovili šele Rimljani • Arabci so naredili prvi milo v danes znani obliki
Na splošno • V vodovodni cevi se lahko povečane koncentracije ionov kalcija in magnezija • Te ioni vodo naredijo trdo in blokirajo polarne konce mila • Nastajajo v vodi netopna apnenčasta mila brez čistilnih učinkov
Viri in literatura • http://www.facebook.com/notes/doma%C4%8Da-naravna-mila/kaj-je-milo/185611281451194 • http://www.aromaterapija.si/index.php?option=com_content&view=article&id=232%3Asaponifikacija-ali-umiljenje&catid=36%3Aarhiv&Itemid=41 • - http://www.mediterranea.si/saponifikacija • M.Vetačnik, B.Šket: Organska kemija 2 – naloge iz kemije za osnovnošolce. Državna založba Slovenije, 1993 • - M.Perpar: Organska kemija. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1948 • - A. Smrdu: Kemija - Snov in spremembe 3, učbenik za kemijo v 3. letniku gimnazije. Ljubljana: Jutro, 2010 • -Revija »PLUS Vesela Šola« , 9.12.2005