Spomin, zapomnitev

1. Spomin, zapomnitev Psihologija 2

2. učenje UČENJE RETENCIJA OBNAVLJANJE priklic (reprodukcija) prepoznavanje (rekognicija) prihranek spomin Psihologija 2

3. Starejše delitve: • Lashley (1920) – eksploracija gradiva in fiksacija odgovorov • Laudis (1966) 1. seznanjanje s predmetom, povezovanje elementov 2. iskanje in odkrivanje podlage za klasifikacijo (oblikovanje skupine elementov) 3. odkrivanje odnosov med elementi v skupini 4. odkrivanje odnosov med skupinami Psihologija 2

4. Kibernetika – poskus razčlenitve učnega procesa do te mere, da bi ga lahko oponašali s stroji – težava: na kakšen način se informacije ohranijo v spominu? Gre za možganske sledi oz. povezave med posameznimi nevroni, ki se ob ponavljanju postopoma utrjujejo in ob obnavljanju gradiva omogočijo spomin. Poskusi razlage engramov že od Descartesa naprej (spiritus in prepustne možganske pore). Engrami... Psihologija 2

5. Krivulje učenja .... ali krivulje pozabljanja? abscisa – količina učenja, ordinata – učni učinek Pokazatelji količine učenja: - čas učenja - vrstni red poskusov Pokazatelji učnega učinka: - število pravilnih odgovorov - hitrost odgovarjanja - intenzivnost (amplituda odgovorov) - lahko tudi obratne spremenljivke – število napačnih odgovorov Psihologija 2

6. linearna – če bi učinek bil popolnoma sorazmeren s količino učenja; v realnosti nikdar oz. izjemno redko, čeprav ga pogosto pričakujemo negativno akcelerirana – pogosta, na začetku vpliv stare snovi in motivacija, nato naloga postaja težavna pozitivno akcelerirana – ob učenju povsem nove snovi, zato na začetku precej časa navidezno skoraj ni učinka

7. Sigmoidna – pozitivna in negativna združeni – po njej naj bi potekalo vsako učenje (Culler) Zravnani vrh krivulje učenja se imenuje mejna raven – plato. Gre za psihološko mejo učenja, kot posledico utrujenosti, motivacije. Pogosto naletimo na začasno raven – na primer ob ponovni organizaciji že naučene snovi. Lahko rečemo, da se pojavi, ko mora učenec organizirati dejavnost na novi, višji ravni. Psihologija 2

8. Kako napredovati s platoja: počitek, sprememba metod dela, nov vpogled v nalogo, povečana motivacija. Kaj s tem v športu? Te krivulje pravilnih oblik so pravzaprav posledica številnih izračunov in opazovanja številnih primerov učenja in različnih snovi – individualne krivulje so vedno ZELO ZELO neenakomerne in na videz prav nič očitne – vpliv različnih dejavnikov učenja. Pomemben vpliv metode učenja na učni učinek! Psihologija 2

9. Retencija je vztrajajoči učinek nekega vzburjenja, izkušnje ali odgovora; je vztrajanje spominskih sledi. Nanje lahko sklepamo samo posredno. Gre za RNA – skrbi za sintezo beljakovin, nahaja se v jedru in citoplazmi. Spremeni se struktura RNA – drugačna razmerja med bazami gvanin, adenin, citozin in timin (v RNA uracil). Pojavi se več adenina glede na uracil, sprememba glia celic. Naj bi bila odgovorna za “ustvarjanje” spominskih sledi – preizkusi s prenosi RNA na druge osebke, poskusi s snovmi, ki pospešujejo sintezo RNA na živalih. Psihologija 2

10. Gre za delovanje možganskih celic, zaradi česar nanje vplivajo tako notranji kot zunanji dejavniki!! Spominske sledi so lahko zelo krhke... Zadnji rezultati raziskav kažejo, da se spominske sledi med seboj povezujejo in da ob propadu spominske sledi z neko informacijo ne propade celotno vedenje o dogodku, ampak le o enem njegovem vidiku. Osnovne sledi so lokalne, vendar povezane tudi s številnimi drugimi sledmi; gre za neke vrste mrežo. Pri tem govorimo le o dolgoročnem spominu, delovni oz. kratkoročni ali senzorni spomin pa sta nekaj drugega. Dokazi za to so bolniki z možganskimi poškodbami – lahko je dolgoročni spomin povsem ohranjen, delovni pa izgubljen... Psihologija 2

11. Delovni spomin:CE – centralna izvršilna enotaFZ – fonološka zankaVS – vidna skicirkaEB – “episodic buffer” Atkinson in Shiffrin (1968) Dolgoročni spomin: Praktično neomejena kapaciteta Senzorni spomin CE FZ VS EB Psihologija 2

12. Obseg kratkotrajnega (kratkoročnega), delovnega spomina: 7 ±2 enoti; trajanje: Peterson in Peterson (1959) menita, da se po 6 s izgubi 50% informacij, čez 18 s pa skoraj vsa (vmes motnje...) Lahko rečemo, da traja kakšno minuto... VPLIV MOTENJ – preizkus!!! Enote so lahko tudi sklopi (ang: “chunks”) Delovni spomin (Baddeley in Hitch, 1974): zapomnitev in miselna obdelava informacij Centralna izvršilna enota: osnovni “procesor”, ni vezan na posamezni čut ; razporeja, kako se bodo obdelali podatki (izmišljanje naključnih številk), spremlja obdelavo, usmerja pozornost Psihologija 2

13. Iz delovnega spomina v dolgotrajni: z obnavljanjem, učenjem. Več dolgotrajnih spominov (implicitni in eksplicitni, epizodični in semantični) Novejša spoznanja (Logie, 1999 in Ruchkin, Grafman, Cameron in Berndt, 2003): delovni spomin se “vključi” šele takrat, ko je podatek iz senzornega spomin stopil v stik s podatkom, ki je že shranjen v dolgotrajnem... kako sicer lahko prepoznamo kratico? Psihologija 2

14. Implicitni spomin: še en dokaz za to, da je prehajanje med senzornim in dolgoročnim spominom hitrejše in ne nujno preko delovnega spomina (preko pozornosti). Včasih se lahko česa naučimo, brez da bi se tega spomnili oziroma se nekaj naučimo, brez da bi si to lahko zavestno priklicali v spomin. Primer pacientke z amnezijo in zdravnika z buciko v roki... Eksplicitni spomin: vemo, da je prišlo do učenja. Psihologija 2

15. Epizodični: zavestno spominjanje dogodkov ali stvari iz posameznikovega življenja, navadno v povezavi s trenutnim dogajanjem (športnik se na tekmovanju spomni, kako je bilo na prejšnjem tekmovanju). Semantični spomin: zavedanje splošnih dejstev, splošna razgledanost (“Pariz je glavno mesto Francije.”). Psihologija 2

16. Pozabljanje prikazujemo s krivuljo retencije (količina ohranjene snovi) – izjemen pomen vrste gradiva! Vedno najprej hitro upade, nato pa počasneje. Ni krivulja pozabljanja – tista bi bila obratna. Vplivajo tudi • metoda merjenja retencije (po metodi prepoznavanja krivulja najbolj plitva!) • količina prvotnega učenja (več kot ga je, počasnejši bo upad) • distribuiranost oz. strnjenost učenja (z odmori je upad manjši) Ne pozabimo vpliva MOTIVACIJE!! Psihologija 2

17. Med pozabljanjem prihaja do nekaterih sprememb v gradivu - preizkus “vojna duhov” – Bartlettove zgodbe): - dvoje ali več enot se strne - odpadejo ali spremenijo se podrobnosti - vsebina lahko postane bolj konvencionalna, logična - včasih ostanejo le detajli, ki so naredili na nas vtis, ne pa tudi vsebina - navadno odpadejo osebna, krajevna imena, številčni podatki… - ob večkratnem ponavljanju izpustimo enote, ki smo jih izpustili že v prejšnjem ponavljanju POJAVA RACIONALIZACIJE in ASIMILACIJE!! Tiho ponavljanje... Psihologija 2

18. VZROKI POZABLJANJA Propadanje spominskih sledi– ne zaradi nerabe!! Bolj v zgodnji starosti, možna tudi hipermnezija – ni pravila za propadanje sledi. Retrogradna amnezija (pozabljanje stvari, ki so se zgodile v preteklosti zaradi travme, močnega čustvenega pretresa) Podobni pojavi: anterogradna amnezija, trenutna retrogradna amnezija, retrogresivna amnezija – upade sposobnost za novo učenje Govorimo lahko tudi o reminiscenci, kjer gre za izboljšano obnovo po premoru (tako kot spontano izboljšanje po klasičnem pogojevanju) – pojavi se pod nekaterimi pogoji: kadar smo dobro naučeni, pri mlajših osebah (otroci), metoda učenja, pri strukturiranem gradivu in ob snovi, ki nas zanima. Pozabljanje preprečimo z utrjevanjem!! Psihologija 2

19. Pomembno je, kako nas vprašajo (Loftus in Palmer, 1974) - ogled filma prometne nesreče: - “kako hitro sta avta vozila, ko sta trčila” in “...ko sta se zaletela” - hitrosti: 41 m/h in 34 m/h En teden kasneje so jih vprašali, če so videli kaj razbitega stekla: iz skupine “zaleteli” jih je 32% reklo da, iz druge 14% in iz kontrolne 12% (na posnetkih sicer ni bilo razbitega stekla). Prihranek – gre za vsaj delno ohranitev spominskih sledi po učenju, ki se aktivira ob ponovnem učenju te snovi. Prihranek se meri po času (ali v odstotku) glede na čas, ki ga prvič in drugič porabimo za učenje neke snovi. Psihologija 2

20. POSEBNOSTI OBNAVLJANJA Pogosto ne gre za pravo pozabljanje, ampak težavo pri obnavljanju – če se postavimo v prostor, kjer smo se nekaj naučili, dobili idejo… se bomo spomnili tistega, kar smo menili, da smo pozabili (spomini na kraj odraščanja). Čustveni dogodki (izjemno intenzivni) lahko prinesejo daljne spomine (“pred očmi se mi je odvrtelo življenje”). Poškodbe možganov. Paramnezija – vem, da sem to že videl, pa ne vem, kje…(v sanjah, na filmu…); podoben deja vu – prepoznamo en element iz neke situacije v neki drugi situaciji, poplošimo in mislimo, da smo to celo situacijo že videli / doživeli… Represija/potlačevanje – pozabljanje kot posledica delovanja obrambnih mehanizmov. Psihologija 2

21. Hvala za pozornost. Psihologija 2