RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA

1. NAROČNIK: Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana Organizacijska enota: Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana Pogodba št.: 4300-313/2010-3 z dne 10. avgust 2010 Izvajalec: Gasilska zveza Slovenije, Tržaška 221, 1000 Ljubljana RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA PRIPRAVA LITERATURE IN PROSOJNIC ZA TEMELJNE UČNE PROGRAME ZA PROSTOVOLJNE GASILCE

2. ZAŠČITA IN REŠEVANJE NADALJEVALNI TEČAJ ZA GASILCA Avtor: Ciril Tomše, VisGČ II

3. Vsebina Ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč: naravne nesreče, druge nesreče, industrijske nesreče. Naravne in druge nesreče v požarnem okolišu PGD. Informacijski sistemi o naravnih in drugih nesrečah.

4. Nesreče Naravne in druge nesreče v Sloveniji: Nesreče, ki se pojavljajo zelo pogosto, posledice so lokalno omejene, prizadenejo predvsem posameznika. Nesreče, ki se pojavljajo poredko, posledice so obsežne in onemogočijo delovanje bistvenih delov družbe (rušilni potres, poplava, vihar in podobno). Nesreče, ki se dogajajo poredkoma in neposredno vplivajo na socialno strukturo in imajo zelo hude posledice (jedrske nesreče).

5. Potres Potresi Potresi so posledica nenadnih premikov nekje v notranjosti Zemlje (hipocenter) in se širijo na površje (epicenter). Potrese delimo v tri skupine: šibak potres, ki doseže do IV. stopnje EMS, močnejši potres, ki doseže V. in VI. stopnjo EMS, rušilni potres doseže VIII. ali višjo stopnjo po EMS.

6. Potres

7. Potres Ukrepi za preprečevanje posledic potresa: Potresno odporna gradnja. Sistematično spremljanje in proučevanje potresov. Izdelava programov potresne sanacije. Izdelava programov varstva kulturne dediščine. Krepitev pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč (dopolnjevanje načrtov, usposabljanje in opremljanje).

8. Poplava Poplava je naravni pojav, ki nastopi, kadar narasle vode prestopijo svoje bregove in zalijejo bližnje objekte ali naravno okolje. V Sloveniji je pet vodnih območij: Mura, Drava, Sava, Soča in vodno območje obalnega morja. Vodotok je lahko: gorski, dolinski ali ravninski.

9. Poplava Ukrepi po poplavi: Sveže hrane, ki je bila v stiku s poplavno vodo ne smemo uživati. Pitje vode iz poškodovanega vodovodnega omrežja ni dovoljeno. Vodo iz omrežja lahko pijemo šele ko upravljavec sporoči, de je neoporečna. Prepovedana je uporaba električnih naprav in aparatov, ki so bili poplavljeni, dokler jih ne pregleda strokovnjak.

10. Toča Toča je padavina v trdnem stanju, ki nastaja v oblakih v obliki ledenih kroglic. Velikost zrna toče so lahko premera do 1 cm, redkeje 2 do 3 cm, zelo redko pa tudi več. Drobna toča povzroča škodo na poljščinah, debelejša pa tudi na strehah objektov in avtomobilov ter na okenskih steklih.

11. Žled Žled je zaledenela oblika padavin na tleh. To je enolična prevleka ledu, ki se lepi na predmete in na zemeljsko površino. Žled nastane takrat, ko se v nižinah zadržuje hladen zrak v višinah pa topel zrak. Iz oblakov pada dež, ki na zemlji hipoma zmrzne. Na predmetih nastane enolična prevleka ledu. Zaradi teže ledu se lomijo veje ali trgajo električne žice.

12. Spomladanske pozebe Spomladanske pozebe povzročajo spomladanske ohladitve, ki jih prinašajo kratkotrajni in nenadni vdori hladnega zraka. Prizadenejo manjša izpostavljena območja kot so doline ali tla pobočij.

13. Veter Veter je naravno gibanje zraka. Veter povzročijo neenakomerno razporejene zračne plasti z različnimi temperaturami in različnim tlakom. Burja piha s sunki, ki presegajo hitrost 200 km/h. Veter povzroča škodo v kmetijstvu in na zgradbah.

14. Visok sneg Sneg je padavina v trdnem stanju, ki nastaja iz ledenih kristalov v oblakih. Za nesrečo štejemo večje količine snežnih padavin, ki povzročajo škodo s tem da onemogočajo redni promet, otežujejo preskrbo, poškodujejo in porušijo strehe in šibkejše stavbe, trga električne in druge vode, lomi drevje v sadovnjakih in gozdovih.

15. Visok sneg Ukrepi za zmanjšanje posledic visokega snega: Sprotno odstranjevanje snega iz streh objektov, cest, električnih vodov in drevja. Čiščenje kanalizacijskih odprtin, da ob topljenju snega voda lahko odteka vanje.

16. Suša Suša je izredno stanje v naravi, ki nastane zaradi dolgotrajnega pomanjkanja vode v neki pokrajini.

17. Erozija tal Erozija je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki spreminjajo obliko zemeljskega površja. Erozija poteka v treh stopnjah: Delci prsti se ločijo od podlage. Voda, veter in drugi pojavi jih prenesejo na drugo lego. Na novi lokaciji ostanejo kot odloženi material.

18. Erozija tal Erozija je pogostejša na obdelanih površinah z večjim naklonom površja in tam kjer zasajene kulture prsti ne pokrivajo sklenjeno. Na pojav erozije vpliva zlasti vrsta prsti, naklon površja in padavine. Pomembna dejavnika sta tudi vrsta zasajene kulture in način obdelovanja zemljišča.

19. Zemeljski plaz Zemeljski plazovi nastajajo največkrat na strmih pobočjih, če je povezava med zgornjimi in spodnjimi plastmi zemlje šibka. Dež ali snežnica namočijo zgornjo plast zemlje, da postane težka, voda oslabi tudi vezi in tako omogoči, da začne vrhnja plast drseti v dolino. Zemeljski plaz je nevaren za vse objekte, ki stojijo na plazovitem terenu.

20. Zemeljski plaz Znaki, ki opozarjajo na nevarnost zemeljskega plazu: Razpoke v zemlji. Gubanje vrhnjega sloja zemlje. Razpoke na objektih. Nagnjeno drevje. Glasno pokanje korenin in drevja, ki se nagiba.

21. Zemeljski plaz Plazenje tal največkrat povzroči človek s posegi v naravo. Posegi, ki lahko povzročijo plaz so: Sprememba tipa vegetacije. Sprememba višine podzemne vode. Občasno nihanje vode v podzemnih jezerih. Sprememba oblike brežine z izgradnjo zgradb. Sprememba obremenitve tal.

22. Zemeljski plaz Hitrost pomikanja zemeljskega plazu je odvisna od: Naklona brežine. Čim večji je naklon večja je verjetnost, da se bodo kamenine, zemljine ali hribine začele premikati. Sestave hribine. Vsebnosti vode v hribini. Površinske obremenitve.

23. Zemeljski plaz Sanacija plazu: Preusmeritev dotokov površinskih vod. Odvajanje vod (drenažni jaški). Zaščita objektov z opaži. Zaščita površine od delovanja sonca, vetra in dežja.

24. Snežni plaz Snežni plaz nastane, če so v snežni odeji plasti le rahlo povezane in se zgornja plast odtrga in zdrkne po pobočju navzdol. Snežni plaz lomi drevje, poruši hiše, zasuje ceste in ogroža človeška življenja. Poznamo tri značilna območja plazu: Območje kjer se snežni plaz utrga. Območje gibanja plazu. Območje odlaganja (kjer se plaz ustavi).

25. Snežni plaz Varnostni ukrepi: Izogibanje strmih gladkih pobočij. Da ne hodimo preko gladkih pobočij.

26. Nalezljive bolezni Nalezljive bolezni so vse tiste, ki se hitro prenašajo pri človeku, živalih ali rastlinah. Prenos je možen s hrano, vodo, na dotik, z izločki ali piki. Epidemija – nalezljiva bolezen pri ljudeh. Epizootija – nalezljiva bolezen pri živalih. Epifitija – nalezljiva bolezen rastlin. Pandemija – bolezen zavzame več držav ali kontinentov.

27. Požari Požari na objektih: stanovanjski objekti, javni objekti, obrtne delavnice in trgovine, industrijski objekti. Požari v naravnem okolju: na travnikih in pašnikih, v gozdu, na smetiščih in neurejenih deponijah.

28. Tehnične nesreče Tehnične nesreče: nesreče v rudnikih, porušitve jezu ali vodnih pregrad, nesreče z nevarnimi snovmi, nesreče s prometnimi sredstvi na cestah, železniške nesreče, nesreče na rečnem ali pomorskem prometu, letalske nesreče, nesreče na žičnicah, nesreče v prostem času.

29. Druge nesreče Druge nesreče so: nepredvidena migracija prebivalstva, množično nasilje (nogometni stadioni), neposredna vojna nevarnost, vojaški napad.

30. Požarni okoliš PGD Naravne in druge nesreče v požarnem okolišu PGD delimo na: Naravne in druge nesreče, ki se lahko zgodijo v vsakem požarnem okolišu (potres, veter, požar …). Naravne in druge nesreče, ki so specifične za določen požarni okoliš ( plazovi, rudniške nesreče, nesreče na žičnicah, letalske nesreče …).

31. Požarni okoliš PGD Seznam naravnih in drugih nesreč v požarnem okolišu PGD izdelamo na podlagi Lastnih statističnih podatkov. Upoštevati moramo najmanj deset letne statistične podatke. Upoštevamo tudi vse tiste nesreče, ki se lahko zgodijo in v statistiki niso zajete. Upoštevati moramo tudi vse tiste nesreče, ki se zgodijo izven našega okoliša in imajo posledice v našem požarnem okolišu.

32. Požarni okoliš PGD Naravne in druge nesreče v požarnem okolišu PGD lahko določimo tudi na podlagi: Statističnih podatkov Uprave RS za zaščito in reševanje. Podatkov državnih agencij in zavodov (ARSO…). Ocene ogroženosti požarnega okoliša.

33. PREDAVATELJ MORA GRADIVO DOPOLNITI Z VSEMI TIPI NESREČ, KI SO NAJBOLJ POGOSTA OZ. DO KATERIH LAHKO PRIDE NA PODROČJU OBČINE! SMISELNO JE, DA SE GRADIVO OPREMI S SLIKOVNIM GRADIVOM POSNETIM NA PODROČJU OBČINE. Zaščita in reševanje

34. Informacijski sistem Informacijski sistemi o naravnih in drugih nesrečah: informacijski sistem za obveščanje, informacijski sistem za vodenje evidenc, informacijski sistem za poročanje – SPIN, informacijski sistem o nevarnih snoveh.

35. Informacijski sistem S pomočjo informacijskega sistema podatke: zbiramo, obdelujemo, arhiviramo in posredujemo. Uporabniki informacijskega sistema Enote zaščite, reševanja in pomoči. Zunanje inštitucije na področju zaščite in reševanja. Strokovnjaki za načrtovanje, razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema.

36. Informacijski sistem Informacijski sistem za obveščanje. Temeljne naloge sistema so: Zbiranje, obdelava in posredovanje podatkov. Obveščanje in alarmiranje prebivalcev. Obveščanje in aktiviranje izvajalcev nalog zaščite, reševanja in pomoči. Obveščanje in aktiviranje pristojnih organov vodenja.

37. Informacijski sistem Opazovanje, obveščanje in alarmiranje se izvaja na podlagi: Obvestil prebivalcev, organizacij, gasilcev, jamarjev, gorskih reševalcev, potapljačev, gozdarjev, lovcev, letalskih klubov in podobno. Obvestil opazovalnih in nadzornih služb za spremljanje meteoroloških, hidroloških, ekoloških, seizmoloških in drugih razmer. Opazovanj služb za nadzor zračnega prometa. Mednarodne izmenjave podatkov in informacij.

38. Centri za obveščanje Center za obveščanje Republike Slovenije. Regijski centri za obveščanje. Območni centri za obveščanje: območni centri se aktivirajo in delujejo le ob večjih naravnih in drugih nesrečah ter v vojni. Klicna številka centra za obveščanje je 112.

39. Alarmiranje Alarmiranje se organizira kot enoten sistem javnega alarmiranja. Alarmiranje se izvaja na podlagi preverjenih obvestil ali na zahtevo poveljnikov CZ ter drugih organov vodenja. Prebivalce se z alarmiranjem opozarja samo takrat, če prebivalcev ni mogoče opozoriti na drug način.

40. Alarmiranje Znaki za alarmiranje: Opozorilo na nevarnost – enoličen zvok sirene, ki traja dve minuti – se uporablja za napoved bližajoče se nevarnosti visoke vode, požara, ekološke nesreče in drugih nesreč. Neposredna nevarnost – zavijajoč zvok sirene, ki traja 1 minuto – se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem požaru, radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih.

41. Alarmiranje Znaki za alarmiranje Konec nevarnosti – enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund – se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za neposredno nevarnost. Preizkus siren – enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund – se opravlja vsako prvo soboto v mesecu ob 12 uri.

42. Alarmiranje Posebna znaka za alarmiranje Nevarnost nesreče s klorom – zvok sirene, ki traja 100 sekund: 30-sekundni zavijajoč zvok sirene, 40-sekundni enoličen zvok sirene in 30-sekundni zavijajoč zvok sirene, se uporabi ob uhajanju klora v okolje. Neposredna nevarnost poplavnega vala – zavijajoč zvok sirene, ki traja 100 sekund: 4-sekundni intervali zvoka sirene z vmesnimi 4-sekundnimi premori, se uporabi ob prelivanju ali porušitvi pregrade na jezu vodne elektrarne.

43. Informacijski sistem Informacijski sistem za vodenje evidenc: Program vulkan: zbiranje podatkov o gasilskih organizacijah, zbiranje podatkov o članstvu v gasilskih organizacijah, zbiranje podatkov o opremljenosti gasilskih enot, zbiranje podatkov o opravljenih nalogah.

44. Informacijski sistem Informacijski sistem za poročanje “SPIN”. Prvo poročilo o dogodku izdela center za obveščanje kjer določi: lokacijo intervencije in aktivirane enote. Poročilo vodje intervencije, kjer vpiše: sodelujoče gasilce, uporabljeno opremo, količino gasilnih sredstev, potek intervencije.

45. Razlaga kratic V predstavitvi imajo kratice naslednji pomen: URSZR – Uprava republike Slovenije za zaščito in reševanje, ZIR – zaščita in reševanje, ZRP – zaščita, reševanje in pomoč, VNDN – varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, CZ – civilna zaščita, GZ – gasilska zveza, PGD – prostovoljno gasilsko društvo.