110 likes | 250 Vues
Splošni vzorci porazdelitve predatorjev v odprtih oceanih. Lilijana Piščanec Nova Gorica, 2006. Parangal Lovilna cona Vrv z kaveljci 100 km v dolžino Različne globine Široko uporabljena ribolovna taktika Ocenjevanje morske raznolikosti. 1.PORAZDELITEV PREDATORJEV. UVOD:
E N D
Splošni vzorci porazdelitve predatorjev v odprtih oceanih Lilijana Piščanec Nova Gorica, 2006
Parangal • Lovilna cona • Vrv z kaveljci • 100 km v dolžino • Različne globine • Široko uporabljena ribolovna taktika • Ocenjevanje morske raznolikosti
1.PORAZDELITEV PREDATORJEV • UVOD: • Iskanje splošnih vzorcev raznolikosti, lokacije vročih točk • Vplivi na porazdelitev:SST, raztopljen kisik, globina,klorofil A • Časovna analiza trendov raznolikosti od leta 1952 • Vplivi klime na porazdelitev (ENSO pojav) 2. METODE IN REZULTATI: • Japanese longlining data,1990-1999, mreža 5° za 5° • Najvišja raznolikost na 15° do 30° S in J geografske širine • Manjša ob polih in ob ekvatorju, razlika s kopenskimi ekosistemi
Povprečna SST (A):5°C do 25°C, optimalna pri 25°C • Gradient SST (B): frontalne cone in mrzli in topli vrtinci • Koncentracija raztopljenega kisika na 100m (C)
Ocena dolgoročnega spreminjanja vrstne gostote in bogastva • Japonski podatki za vsa 4 desetletja • Celoten ulov (rdeči kvadratki), vrstno bogastvo (votli rombi) in vrstna gostota (črni rombi) tun in mečaric v Atlantiku (A), Indijskem oceanu (B) in v Pacifiku (C). • Večanje vrstnega bogastva v Pacifiku po letu 1977 • 50% upad vrstne gostote v Atlantiku in Indijskem oceanu • 25% upad gostote v Pacifiku
Vsakoletno nihanje v vrstnem bogastvu je povezano z ENSO pojavom. Povečanje vrstnega bogastva v S in J centralnem Pacifiku in upad v vzhodnem Pacifiku. ∆t na grafu prikazuje spremembo v vrstnem bogastvu. 2. LEGA IN POMEN VROČIH TOČK ZA OHRANJANJE RAZNOLIKOSTI • Vrstna raznolikost upada na nizke stopnje zaradi tarčnega in stranskega ulova • Ohranjanje raznolikosti - kopenski ekosistemi:morski ekosistemi
Analiza podatkov iz ribolovnih območij ob vzhodnih obalah ZDAin razširitev raziskave z drugimi viri podatkov • Podatki, izbira podatkov • Razdelitev območja na celice 2° za 2° • razširitev raziskave (B) še za območje Avstralije (D) in Havajev (C) ter preizkus ugotovitev raziskave na SZ Atlantiku (A) • Najvišja raznolikost ob otokih, terasastih previsih in podvodnih gorovjih. • Raznolikost pada proč ob obale
Razdelitev SZ Atlantika na 9 ne-ribolovnih območij • Ali je zaprtje najboljša možnost zaščite vročih točk? • Zaprli so eno območje in spremljali spremembe v ulovu na ostalih • 2 scenarija: “constant-quota” scenarij in “constant-effort” scenarij • Primerjanje količine ulova pred in po zaprtju (graf B) • Zaprtje vročih točk (območje 4) je najbolša možnost za ohranitev raznolikosti
3. POSLEDICE ODSTRANITVE PREDATORJEV NA KORALNIH GREBENIH • Pomena predatorjev v ekosistemu, odstranitev vpliva na prehranjevalni splet • Raziskava preučuje trofični nivo:predatorske ribe, morske zvezde, ki jedo korale in korale, ki gradijo koralne grebene • Namnožitve morskih zvezd: motnje hurikanov, vnosi hranil in odsotnost predatorjev • Vpliv predatorjev na morske zvezde, t.i. Allee učinek POTEK RAZISKAVE: • Območje raziskave na 13-ih Fiji otokih v južnem Pacifiku • Predpostavka:ni industrije, ni divjega lova, le harpune in trnki… • Za vsako področje izračun intenzitete ribolova (št.ljudi /dolžina grebena) • Ugotavljanje gostot predatorskih rib in morskih zvezd z “point counts” • Primerjali so intenzitete ribolova z seštetimi osebki
Gostote predatorjev na otokih z višjo intenziteto ribolova so za 61% nižje kot na otokih z nizko intenziteto • Malo predatorjev ->povečanje gostote m.zvezd za 3 rede velikosti • Posledično 35% upad koral, te so zamenjane z nekoralnimi vrstami