Robi Kroflič

1. Kaj nam ponujajo Priporočila o načinih oblikovanja in uresničevanja vzgojnega načrta osnovne šole? Robi Kroflič

2. Namen predavanja • Predstaviti spremembe OŠ zakonodaje, ki se dotikajo priprave vzgojnega načrta • Pregledati osnovno strukturo Priporočil • Identificirati ključne strokovne usmeritve, ki jih (implicitno) uvajajo Priporočila • Priporočila analizirati z vidika dveh vzgojno teoretskih tez: • razlike med minimalnim in maksimalnim ciljem vzgojnega delovanja na šoli; • teze, da celovit vzgojni koncept predpostavlja jasno opredelitev ciljev, osnovnega teoretskega koncepta vzgoje, konkretnega operativnega načrta vzgojnih dejavnosti in sprejetje normativnih dokumentov • Podati oceno, kakšna dodatna teoretska znanja potrebujejo strokovni delavci na šolah, da bi zasnovali konsistenten vzgojni koncept, ga ustrezno izvajali in pripravili sistem sprotne evalvacije vzgojnih učinkov.

3. Vsebinska struktura priporočil • Priporočila vsebujejo tri temeljne vsebinske sklope (Vrednote, Vzgojne dejavnosti, Pravila šolskega reda), ki dajejo odgovore na dva od štirih strukturnih elementov vzgojnega koncepta: • na pomen vrednot kot merila in • nabor različnih vzgojnih dejavnosti kot instrumenta uresničevanja vzgojnega koncepta šole • Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli na normativni ravni opredeljuje elemente zaščite učenčevih pravic, ko gre za formalno sankcioniranje prekrškov • Področje izbora teoretskih predpostavk, na katerih bi lahko šola izoblikovala vzgojni načrt, je v celoti prepuščeno šolam.

4. Poimenovanje vzgojnih in disciplinskih ukrepov • Vzgojne dejavnosti: • proaktivne in preventivne vzgojne dejavnosti • vzpostavljanje prijetne, sproščene in spodbudne razredne klime • zagotavljanje kakovosti učnega procesa • dejavnosti, ki se nanašajo na organizacijo, vodenje in upravljanje razreda • svetovanje in usmerjanje učencev • restitucijo in mediacijo • druge dejavnosti, kot so pohvale, priznanja, nagrade, vrste vzgojnih ukrepov in podobno, ki naj bi jih šole načrtovale pri oblikovanju pravil šolskega reda • Vzgojni ukrepi: • zadržanje na razgovoru v zvezi z reševanjem problemov po pouku s soglasjem in vednostjo staršev • učenje in delo izven učne skupine • povečan nadzor nad učencem v času, ko je v šoli, a ni pri pouku • ukinitev nekaterih pravic • šola lahko s Pravili šolskega reda določi tudi druge vzgojne ukrepe • Vzgojni opomin, ki ga šola izreče učencu, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole in ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena.

5. Vzgojni ukrepi, opomini in kazen • Ne Priporočila ne drugi dokumenti v zvezi z vzgojnim ukrepanjem nikjer ne uporabljajo termina kazen, • čeprav se področje sankcioniranja najhujših ponavljajočih se kršitev zaostruje, saj je Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli uvedel možnost prešolanja učenca brez soglasja njegovih staršev • V poglavju o vzgojnih ukrepih lahko celo preberemo, da »ti ukrepi niso kazni v smislu neugodnega povračila za kršitve pravil«, s čimer so pisci priporočil iz vzgojnega delovanja osnovne šole v celoti izvzeli retributivni vidik kaznovanja, za katerega od njegovega nastanka v obdobju razsvetljenstva velja, da ima lahko pozitivne vzgojne učinke

6. Vzgojno-teoretske usmeritve Priporočil • Načelo avtonomije in udeleženosti vseh akterjev življenja na šoli v oblikovanje vzgojnega načrta • Celovitost vzgojnega načrta (dejavnosti šole med vzgojo in kurativnim discipliniranjem) • Procesnost vzgojnega načrtovanja

7. Načelo avtonomije in udeleženosti • Temeljno teoretsko idejo predstavlja trditev, da skupno dogovarjanje in demokratično sprejemanje vrednot in pravil predstavlja neposreden vzgojni dejavnik, saj učencem omogoča soočanje z načeli demokratične družbe in pridobivanje izkušenj o njih • Potrebno bi bilo izpostavili dejstvo, da se o vseh odprtih vprašanjih glede pravil vodstvo šole ne more dogovarjati oziroma pogajati, saj je zadolženo za varovanje zakonitosti in strokovne kompetentnosti delovanja šole

8. Celovitost vzgojnega načrta • V formalnem smisluPriporočila vsebujejo smiselno opredeljeno poglavje o oblikovanju ciljev vzgoje,predloge za metodično obravnavo vzgojne tematike, normativno zaščito pravic uporabnikov pa določajo skupaj s Pravilnikom • V vsebinskem smislu zagovarjanje celovitosti vzgojnega delovanja in doseganja maksimalnega cilja vzgoje. To zajema vse dimenzije discipliniranja (proaktivno, preventivno in kurativno), kakor tudi tisti element, ki ga lahko opredelimo kot »presežek vzgoje«, ki je še najbolj razviden v poglavju o vzgoji za vrednote

9. Procesnost vzgojnega načrtovanja • Najbolj je razvidna v trditvi, da ima »proces priprave pravil posebno vzgojno vrednost in ga lahko pojmujemo kot eno od osrednjih vzgojnih dejavnosti« • Vpeljava procesnosti pa terja dodaten razmislek o dveh ravneh načrtovanja vzgojnega koncepta: • o bolj trajni vzgojni usmeritvi šole – vrednotne prioritete, odločitve za vzgojno-teoretske usmeritve – v okviru oblikovanja vizije šole oziroma razvojne strategije • nenehno dogovarjanje in osmišljevanje pomena konkretnih pravil, vzgojno-disciplinskih odzivov na kršitve in celovitem sistemu proaktivnih in preventivnih ukrepov – v okviru razrednih in šolske skupnosti

10. Priporočila so dobra osnova za pripravo vzgojnih načrtov, ki pa še vedno terjajo dodatno strokovno podporo in zavedanje nekatere nevarnosti:  • strokovno podporo pri razumevanju teoretskih ozadij posameznih vzgojnih pristopov in ukrepov, • razčiščevanje nekaterih idej (kot npr. omenjenega načela avtonomije in udeleženosti uporabnikov ter izmikanje retributivni dimenziji vzgojnih sankcij), • še vedno pa je prisotna tudi nevarnost birokratizacije in s tem izmikanja učiteljev vzgojnemu delovanju

11. Shema ključnih teoretskih pristopov • etične teorije: • usmeritev v identifikacijo z vrednotami in oblikovanjem vrlin (etika vrlin) • usmeritev v oblikovanje čuta pravičnosti preko demokratičnega dogovarjanja o normativnem režimu in nenehnega osmišljevanja pomena sprejetih norm (etika pravičnosti) • usmeritev v krepitev občutka sprejetosti/vključenosti in odgovornosti do šolske skupnosti - skupnega dobrega (komunitarijanska etika) • usmeritev v skrbne odnose in medsebojno solidarnost (etika skrbi)

12. Shema ključnih teoretskih pristopov • penološke teorije: • usmeritev v sisteme pravičnega kaznovanja prekrškov in ničto toleranco do odklonskega vedenja (retributivna teorija) • usmeritev v pomoč oz. krepitev zmožnosti za ustrezno vedenje (restorativna/tretmajska teorija) • usmeritev v prevencijo pred konflikti in odklonskim vedenjem (preventivna usmeritev) • usmeritev v oblikovanje pogojev za doživetje socialne sredine kot vrednote (doživljajska usmeritev)

13. Shema ključnih teoretskih pristopov • psihološke teorije socialnega učenja: • usmeritev v nadzor nad lastnim vedenjem (vedenjsko-kognitivni pristop) • usmeritev v zmožnost moralnega presojanja in razumevanja drugega kot drugačnega (kognitivizem) • usmeritev v identifikacijo z vrednotami (humanistični pristop) • usmeritev v krepitev empatičnih zmožnosti in odgovornosti do obličja drugega (induktivni pristop)

14. Shema ključnih teoretskih pristopov • drugi koncepti: • koncept opolnomočenja • koncept osebnega angažmaja/zavezanosti • koncept odstranjevanja ovir, ki vodijo v frustracijo dijaka

15. Dve paradigmi kaznovanja • retributivizem (sankcija je primarno povračilo za storjeno zlo) • utilitarizem (upravičenost sankcije se presoja glede na njen »prevzgojni« učinek oziroma »pedagoške posledice«)

16. Pedagoška vrednost retribucije • resnost najhujše sankcije (zahteva po prešolanju) »obarva« tudi resnost blažjih ukrepov za prve oziroma lažje prekrške • z retributivno utemeljitvijo ukrepa predpostavljamo odgovornost učenca, ki bi se lahko odločil pravilno • če sledimo logiki Piagetove in Kohlbergove teorije moralnega razvoja, je utrjevanje pomena dogovorjenih pravil (konvencionalna faza moralnega razvoja) primarni strateški cilj vzgoje v osnovnošolskem obdobju, učenje s pomočjo spodbud in sankcij pa ena primarnih oblik učenja prosocialne oziroma moralne usmeritve otroka

17. Drugačna logika restitucije in mediacije • izvirajo iz abolicionistične perspektive sankcioniranja, ki išče možne ukrepe, ki bi storilcu omogočili popravo napake in bi bili hkrati sprejemljivi za žrtev (restorativna pravičnost) • psihološko-pedagoška podlaga je možnost krepitve prosocialnih in moralnih nagnjenj/veščin s pomočjo aktivne udeležbe pri dogovornem iskanju rešitev konfliktov • zato udeležba v teh postopkih ne sme biti izsiljena (z grožnjo vzgojnega opomina, če izbrani postopek ne bo izveden uspešno) • rešitve ne sme predlagati učitelj, ampak akterji konflikta sami • ureditev tega pristopa v Pravilniku o šolskem redu v srednjih šolah (2007) je zato povsem neustrezna (status alternativnih ukrepov)

18. Kako se izogniti birokratizaciji? • nova zakonska ureditev je kurativne vzgojne postopke v veliki meri razločila od pravno-administrativne logike (zakon o upravnem postopku), kar je dobro; • če šole elemente vzgojnega koncepta ne bodo smiselno vgradile v obstoječo strukturo dokumentov, bomo dobili »nov paket papirjev«; • zahteva, da vsak izrek vzgojnega opomina terja sestavo individualnega vzgojnega načrta za učenca, lahko vodi k izmikanju izreka tega ukrepa (7. Člen Pravilnika o vzgojnih opominih v osnovni šoli); • bi pa individualni vzgojni načrt bil dobrodošel za najbolj problematične učence, ki terjajo usklajeno delovanje, predvsem pa oblikovanje širših »podpornih mrež« (predvsem z vključevanjem sošolcev in staršev)