Download
ve tiso letna dinamika amazonskega de evnega gozda n.
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
VEČTISOČLETNA DINAMIKA AMAZONSKEGA DEŽEVNEGA GOZDA PowerPoint Presentation
Download Presentation
VEČTISOČLETNA DINAMIKA AMAZONSKEGA DEŽEVNEGA GOZDA

VEČTISOČLETNA DINAMIKA AMAZONSKEGA DEŽEVNEGA GOZDA

146 Views Download Presentation
Download Presentation

VEČTISOČLETNA DINAMIKA AMAZONSKEGA DEŽEVNEGA GOZDA

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

  1. VEČTISOČLETNA DINAMIKA AMAZONSKEGA DEŽEVNEGA GOZDA Seminarska naloga Daša Majcen

  2. Spremembe v gibanju Zemlje skozi čas so posledica cikličnih sprememb 3 dejavnikov (Milanković):

  3. Rezultanta sprememb=ledene in medledene dobe

  4. ciklične spremembe v kroženju▼spremembe klime-pojav ledenih dob▼spremembe vegetacije

  5. Porečje Amazonke: • 7 milijonov km2, 9 držav • ½ ohranjenega tropskega gozda • Vsak peti ptič živi v Amazoniji!

  6. Namena: • Raziskati poteke spreminjanja vegetacije (predvsem položaj južne meje) na področju Amazonije od zadnjega ledeniškega maksimuma (LGM) do danes. • Podati možne dejavnike, ki so določen vegetacijski tip vzbudili.

  7. Metode in rezultati: • Preučevani območji (jezero Bella Vista in jezero Chaplin) ležita v južni Amazoniji v Noel Kempff Mercado National Parku. • Vzorce sedimenta (iz globine 5,5m, od tega je globina vode 2,5m) so obdelali po standardnih metodah in izločili cvetni prah. Določili so njegovo vrstno sestavo. • Rezultate iz obeh lokacij so nazorno prikazali na grafikonu.

  8. Moraceae Isoetes Mauritia CuratellaAmericana Alchornea Poaceae

  9. Diskusija • Na spremembe vegetacije najbolj vplivajo trije dejavniki 1. Klima – predvsem padavine in temperatura 2. Koncentracija CO2 3. Človek

  10. 1. Klima • rekonstrukcije paleoklimatov in vplivi le teh na paleovegetacijo so težavni, ker oboji temeljijo na količini fosilnega cvetnega prahu MED POLEDENITVIJO (do LGM): • temperatura je bila ca. 5ºC nižja • padavine je težje rekonstruirati, prostorsko so vprašljive, v preteklosti so se padavinski režimi spreminjali • iz sedimenta jezer Pata, Verde in Dragao so ugotovili, da je bila količina padavin višja od današnje (niso opazili sledi premoga) • jezero Titicaca naj bi bilo takrat obsežnejše -> paleojezero Tauca • padavin je bilo na omenjenih območjih 20-75% več • na območju NKMNP so se pojavljala sušna obdobja -> občasna prisotnost travovk (Poaceae) in Isoetes-a , podobno so ugotovili na Serri Dos Carrajas • Sklep: kritični faktor, ki določa količino padavin ni količina vlage na točni lokaciji, ampak globalen prenos vlage

  11. OD POLEDENITVE DO DANES • po letu 15500 PS se začnejo klimatski dejavniki počasi spreminjati (po nekaterih virih se to zgodi že med 19000 in 22000 PS-kar sovpada z LGM) povišata se temperatura in sušnost • v NKMNP se pojavi večja koncentracija zelišč (Isoetes) ter travnatih rastlin, kot pomemben indikator savane se pojavi Curatella americana (ang. sandpaper tree), poviša se vsebnost org. snovi (požari) • leta 11500 PS pride do skokovitega porasta temperature -> začetek medledene dobe • po letu 3000 PS je Amazonija ponovno deležna porasta količine padavin -> v NKMNP se zvišajo gladine jezer (ni več Isoetes-a, pojavi se Moraceae, ta dogodek povezujejo s selitvijo ITCZ proti jugu, kar je povečalo količino sončnega sevanja in skrajšalo deževno dobo • doseženo je bilo potrebno mesečno povprečje (1500mm) in presežen kritični minimum za sušno obdobje (100mm)

  12. 2. Koncentracija CO2 KONCENTRACIJA CO2 MED POLEDINITVIJO: • je bila nižja, med 180 in 200 ppm (pred ind. revolucijo 280 ppm) • NKMNP: tamkajšnje vrste so bile že tako ali tako pod vodnim stresom (sezonske padavine), nižja konc. CO2 to le še zaostri -> pri nižji konc. CO2 je privzem vode iz okolja pri rastinah slabši • pri nižji konc. CO2 imajo prednost C4 rastline, ki imajo glede tega bolj učinkovit metabolizem->glede na to, da so kljub temu v NKPMN rastla drevesa lahko sklepamo, da je bila količina padavin zadostna KONCENTRACIJA CO2 OD POLEDENITVE DO DANES: • Sprva je bilo razmerje med kol. CO2 in padavinami neugodno (malo padavin, malo CO2), kar je vplivalo na boljšo uveljavitev C4 rastlin (savana) • Po letu 18000 konc. CO2 počasi raste, po letu 3000 PS se poviša še količina padavin -> pojavi se tropski deževni gozd (C3 rastline)

  13. 3. Antropogeni vplivi • Ljudje so na območju amazonke živeli od leta 11200 PS, obstaja verjetnost da so delno vplivali na spremembe vegetacije • Obstajajo dokazi o tem, da so nekateri gozdovi “umetni”, saj izgleda kot da so zrasli na opuščenih nasipih • Verjetno, je da je bila razlog za del požarov človekova aktivnost • Ni jasno, ali je širitev gozdov po letu 3000 PS povzročil človek

  14. Efekt tople grede? • Antropogen efekt bo pripomogel • k dvema pojavoma: povišanju CO2 in temperature ->spremembe v padavinskih režimih, kar je še posebej neugodno za ekotonalno območje NKMNP • Povečala se bo količina rastlin, prilagojenih na sušo • Po mnenju nekaterih efekti ne bodo tako zelo drastični, saj imajo gozdovi sposobnost ustvarjanja lastne mikroklime (dobra termoregulacija), pri pogoju da je prisotna zadostna količina vode • Že v preteklosti se je izkazalo, da razpoložljivost vode igra večjo vlogo pri razporeditve rastlin, kot pa koncentracija plina (ko je bil pred LGM klub nizki konc. CO2 tam gozd)

  15. ~KONEC~