Svetovni dan Zemlje

1. Svetovni dan Zemlje Učenec: Klemen Rola, 2.B VT Mentorica :Tatjana Đurasovič

2. Začetek praznika: • Dan Zemlje so začeli praznovati leta 1963,ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni red ameriške politike.Organiziral je predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na težave v okolju. Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi dan Zemlje, 22. aprila leta 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi. • Leta 2009 pa je 22. april za mednarodni dan Zemlje razglasila Generalna skupščina ZN.

3. Zakaj smo začeli praznovat ta praznik in kakšen pomen ima? • Praznuje se na pobudo civilnih družb, po vsem svetu. Slogan letošnjega svetovnega dneva Zemlje je bil: »Mobilizirajmo Zemljo«. Ta misel naj pove, da Zemlja ne bo čakala. Zdi se namreč, da so bila okoljska vprašanja zaradi globalne ekonomske krize postavljena na stranski tir, posledice čezmernega obremenjevanja okolja pa so čedalje hujše in številnejše. Industrijska revolucija je pospešila naseljevanje in zbiranje ljudi v mestih, kjer sta se razvijali obrt in industrija. Z rastjo proizvodnje in z naraščanjem porabe energije se je povečevalo tudi onesnaževanje zraka, vode in tal. Kljub neprestanemu okoljskemu ozaveščanju in upadanju proizvodnje zaradi svetovne ekonomske krize je industrija še vedno glavni krivec za obremenjevanje okolja. In zato je tudi pomembno da ne mislimo samo na sebe in storimo nekaj za okolje.

4. Kaj se na ta dan dogaja pri nas in po svetu? Pri nas: - 22. april, svetovni dan Zemlje, je namenjen osveščanju ljudi o pomenu varovanja našega planeta; - V ta namen po vsem svetu potekajo številne prireditve; - v številnih vrtcih in osnovnih šolah so otroci in učenci risali, se pogovarjali o problemih, ki se dogajajo po svetu; - V kar nekaj krajih v Sloveniji so se ljudje tako ali drugače odzvali na ta praznik. Nekateri so sadili drevesa ,drugi so razstavljali slike iz narave, imeli shode, ali pa očistili okolico…

5. Po svetu: • Člani Greenpeaca,Legambiete… se trudijo z shodi za čisto okolje, • V več državah čistijo svoje okolje, • Prispevajo slike, ki prikazujejo onesnaženo ali uničeno okolje in seznanja ljudi z problemi, • Pišejo članke , ki nam opisujejo slabo ravnanje z okoljem • …

6. Kakšni so problemi na Zemlji? Biotska raznovrstnost na našem planetu ne nudi samo preživetja, ampak tudi lepoto. Raznovrstnost živih bitij poleg ostalih delov sveta izgubljamo tudi povsod po Evropi. Obdarjeni smo s čudovito raznoliko pokrajino, od Alp do gozdov in mokrišč. Na vseh teh območjih so si ustvarile dom različne prostoživeče vrste. Vendar pa so zdaj številne živali in rastline ogrožene, nekaj vrst je že povsem izumrlo. V Evropi je ogroženih 42 odstotkov sesalcev in ptic, 45 odstotkov plazilcev in metuljev in 30 odstotkov dvoživk. Ogroženih je tudi 800 vrst rastlin, iz katerih bi morda lahko naredili nova zdravila in pripomočke – ker pa izumirajo, ne bomo nikoli vedeli, kako koristne bi lahko bile. Raznolikost živalskih in rastlinskih vrst je bistvena za gospodarsko uspešnost, varnost, zdravje in druga pomembna področja vsakdanjega življenja ljudi. Izgubo biotske raznovrstnosti povzročajo podnebne spremembe, uničevanje naravnega življenjskega okolja zaradi intenzivnega kmetovanja in gradnje, onesnaževanja in pretiranega izkoriščanja gozdov, oceanov, rek, jezer in prsti.

7. Podnebne spremembe so eden največjih izzivov današnjega časa. Če ne bomo ukrepali takoj, bodo našemu planetu povzročile resno škodo in dramatično spremenile naš način življenja. V zadnjih sto letih se je povprečna temperatura zraka na zemeljski površini dvignila za 0,74° C. • To se morda ne zdi veliko, vendar je treba vedeti, da je 20. stoletje najtoplejše stoletje in so 90. leta najtoplejše desetletje v zadnjih tisoč letih. • Segrevanje se še nadaljuje in vseh 11 najtoplejših let, o katerih imamo podatke, se je zvrstilo v zadnjih 12. letih. • Zakaj sploh gre? V osnovi gre za to, kako danes živimo, še posebej v bogatih in razvitih delih sveta, na primer v Evropi in Severni Ameriki. Naši prevozni sistemi, elektrarne, ki nas grejejo in zagotavljajo elektriko, tovarne, ki proizvajajo izdelke za našo uporabo, kmetijstvo, ki proizvaja hrano za nas, vse to igra pomembno vlogo pri spreminjanju podnebja, saj ob tem nastajajo velikanske količine toplogrednih plinov. S sežiganjem fosilnih goriv in intenzivno živinorejo sproščamo v ozračje ogljikov dioksid in metan, ki zadržujeta toplotno sevanje v ozračju. Ta, z ravnanji ljudi okrepljeni 'učinek tople grede', ustvarja motnje podnebnega sistema. Toplogredni plini preprečujejo ohlajanje Zemlje, ker pa jih proizvajamo čedalje več, se svetovne temperature dvigajo.

8. Rešitve za Zemljo? • Varčevanje z energijo je nedvomno najhitrejši in najbolj učinkovit način reševanja problematike podnebnih sprememb, ohranjanja naravnih virov in skrbi za okolje. • Čim več pridobivanja energije z obnovljivimi viri. • Majhne spremembe vsakodnevnih navad lahko pomagajo privarčevati energijo, ne da bi vplivale na • kakovost našega življenja. Pravzaprav nam lahko celo prihranijo denar. Zato uporabljajmo varčne žarnice, ugašajmo luči, kadar jih ne potrebujemo, varčujmo s toplo vodo, pokrijmo lonec med kuhanjem, manj časa uporabljajmo računalnik, glejmo manj televizije.