Stanje poslovne informatike v Sloveniji

1. Stanje poslovne informatikev Sloveniji Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko ZIT, GZS

2. Sodelavci • Prof. dr. Aleš Groznik (vodja raziskave) • Prof. dr. Miro Gradišar • Prof. dr. Mojca Indihar Štemberger • Prof. dr. Jurij Jaklič • Prof. dr. Andrej Kovačič • Doc. dr. Peter Trkman • Prof. dr. Tomaž Turk • Dr. Peter Baloh • Dr. Jaka Lindič • Mag. Aleš Popovič • Rok Škrinjar, univ. dipl. ekon. • Jure Erjavec, univ. dipl. ekon. • Anton Manfreda, univ. dipl. ekon.

3. O raziskavi • Namen: Raziskati stanje v srednjih in velikih podjetjih/CIO vidik • Nadaljevanje raziskav preteklih let (časovna analiza in primerjava stanja) • Vprašalnik mednarodno strokovno verificiran in primerljiv • Zbiranje podatkov z osebnimi intervjuji na terenu • Zaupnost • Primerjava sodelujočega podjetja s povprečjem v panogi in gospodarstvom • 87 (15 javnih organizacij, 27 srednje velikih podjetij in 45 velikih podjetij) organizacij v Sloveniji, 2009 • Tematski sklopi: • Služba za informatiko • Informacijska tehnologija • Strateško načrtovanje informatike  • Naložbe v informatiko • Management poslovnih procesov • Celovite programske rešitve • Poslovna inteligenca (poslovno obveščanje) • Elektronsko poslovanje • Uspešnost poslovanja

4. Cilji • Analiza trenutnega stanja in gibanj poslovne informatike v Sloveniji • Mednarodna primerjava • Povezava informatika - uspešnost poslovanja • Napotki slovenskim podjetjem

5. Služba za informatiko Položaj najvišje rangiranega zaposlenega odgovornega za informatiko Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira: Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko, 2010 5/19

6. Služba za informatiko Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira: Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko, 2010 6/41

7. Informacijske tehnologije in koncepti Prioritete uvajanja IT

8. Informacijske tehnologije in koncepti

9. Informacijske tehnologije in koncepti

10. Naložbe v informatiko • Naložbe v informatiko v primerjavi s čistimi prihodki od prodaje za preteklo leto 1,33% (PIS05 1,46%) • Stroški informatike v primerjavi s čistimi prihodki od prodaje za preteklo leto 1,42% 10/41

11. Naložbe v informatiko • Naložbe po vrsti opreme • strojna oprema: 43,08% • programska oprema: 35,75% • omrežna oprema: 21,18% • Naložbe po pomenu za konkurenčno sposobnost • osnovna, “nekonkurenčna” dejavnost: 76,95% • dej. za doseganje konkurenčne prednosti: 13,55% • dej. za dolgoročno ohranjanje konkur. pred.: 9,50% • pri zadnjih dveh kategorijah je približno polovica vlaganj v programsko opremo, nato v strojno in omrežno 11/41

12. Strateško načrtovanje informatike Strateško načrtovanje informatike SLO: 50% (2001) Singapur: 63% (1997) ZDA: 56% (1996) VB: 48% (1995) Gartner: Povezava med strateškim poslovnim načrtom in strateškim načrtom informatike na 2. mestu med prioritetami aktivnostmi vodij služb za informatiko Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira: Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko, 2010

15. Celovite programske rešitve Povprečno število uvedenih modulov v organizaciji (Državna uprava): 3,5 Povprečno število uvedenih modulov v podjetju: 6,7 • Najpogosteje uvedeni moduli: • Finančni management (angl. »Financial Management« - FI) • Prodaja in distribucija (angl. »Sales and Distribution« - SD) • Človeški viri (angl. »Human Resources« - HRM) • Materialno poslovanje (angl. »Material Management« - MM) • Redko uvedeni moduli: • Management oskrbne verige (angl »Supply Chain Management« - SCM) • Management odnosov z odjemalci (angl »Customer Relationship Management« - CRM)

16. Celovite programske rešitve 1 = sploh se ne strinjam 7 = popolnoma se strinjam Uspešnost projekta: Rezultat je v skladu s pričakovanimi rezultati, stroški in terminskim načrtom Tujina – 9 in 17 % (različni viri) Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira: Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko, 2010

17. BI in ERP: pokritost potreb in prioritete 1 = sploh niso pokrite 7 = odlično pokrite 1 = sploh ni prioriteta 7 = najvišja prioriteta Razmerja precej podobna kot leta 2005, pokritost potreb in prioritete na področju BI rahlo v desno (v srednjem delu) 17

18. Uporaba tehnologij s področja BI 1 = ne obstaja 7 = zelo prisotno 18/41

19. Ključne ugotovitve • Vodja službe za informatiko redko član najvišjega vodstva. • Prioritete uvajanja predstavlja varnost, ERP in dokumentni sistemi (vsebinske rešitve niso prioriteta). • Naložbe v informatiko so nekoliko manjše kot pretekla leta in še vedno manjše kot v tujini. • Skoraj četrtina naložb usmerjena v informatizacijo dejavnosti, ki naj bi prinašale konkurenčno prednost ali pa naj bi jo dolgoročno vzdrževale. • Še vedno se več vlaga v strojno opremo in omrežja kot pa v programsko opremo (razen pri dejavnostih, ki naj bi prinašale konkurenčno prednost). • Delež podjetij, ki strateško načrtuje informatiko ostaja v slovenskem okolju nespremenjen (55%) in bistveno nižji kot v tujini. • Služba oz. skupina za MPP v večini podjetij (64,4%) sploh ne obstaja. Poslovni procesi postajajo pomembni, vendar se to dogaja počasi in necelovito v smislu MPP. Prevladuje prenova posameznih poslovnih procesov, zlasti vidika zniževanja stroškov; tako z metodološkega vidika kot tudi z vidika iniciative za takšne projekte. • Uporabljajo se predvsem splošna (grafična) orodja za pripravo modelov procesov (Visio, Powerpoint), kar tudi potrjuje predhodne ugotovitve. • Uspešnost uvedb ERP v slovenskih organizacijah bistveno višja kot v tujini. • Uvajanje BI v Sloveniji zaostaja, vendar …… se v zadnjih letih povečuje zanimanje in prioriteta, ki pa še vedno ne dosega svetovne ravni. • Gonilo je pogosto (ne vedno) hitrejša priprava poročil, njihova točnost ter želja, da bi imeli podatke na enem mestu.