240 likes | 513 Vues
Kongresni turizem – poslovni turizem. 19. predavanje. Tipi turizma. turizem prostega časa (leisure t.) poslovni turizem (MICE) Oblike poslovnega turizma: M - meetings (poslovna, gospodarska srečanja) I - incentives (motivacijska potovanja)
E N D
Kongresni turizem – poslovni turizem 19. predavanje
Tipi turizma • turizem prostega časa (leisure t.) • poslovni turizem (MICE) • Oblike poslovnega turizma: M - meetings (poslovna, gospodarska srečanja) I - incentives (motivacijska potovanja) C – congresses / conventions (kongresi, konvencije), E – exhibitions / events (razstave, sejmi / prireditve)
Kongresni turizem • kongresna dejavnost (congress industry) kot privlačnost in dopolnilna turistična dejavnost • osnovna turistična dejavnost (hoteli, restavracije, agencije) • kongresna destinacija (koordinacija, promocija destinacije, privabljanje kongresov in kongresnih gostov) Kongresna dejavnost pomeni organizacijo komunikacije: • znanstvene • strokovne • ekonomske • politične
Kongres • Kongres je najvišji sestanek neke organizacije oziroma združenja, zlasti v državnem ali mednarodnem merilu. (SSKJ) • Kongres je oblika komunikacije kjer se zbere ustrezno število udeležencev določene vede. Udeležba je svobodna. Organizacijske oblike kongresa so prehodnega značaja. Zaključki se objavljajo v zborniku referatov, kar pomeni, da se verbalna komunikacija zabeleži in postane trajna. (Zakrajšek, 1988)
Kongresna dejavnost • je celota pojavov, ki so posledica potovanj in bivanj oseb, ki se sestajajo zaradi izmenjave pretežno znanstvenih in strokovnih informacij, katerih mesto sestanka pa ni kraj stalnega bivališča ali zaposlitve. (AIEST) Mednarodni kongres je prireditev, ki • se je udeleži več kot 300 udeležencev (40% tujcev) iz najmanj 5 držav, • traja namanj 3 dni, • nima čisto religioznega, političnega ali komercialnega značaja (UIA - Union of international associations)
Pomen kongresne dejavnosti • Kongresna dejavnost je kompleksna dejavnost (congress industry). • Udeleženci kongresne komunikacije so neposredni koristniki storitev turističnega sektorja (v razvitih kongresnih destinacijah porabijo 2 - 3 krat več kot počitniški turisti). • Svetovna kongresna potrošnja je cca. 300 milijard € na leto. • Letna in tedenska kompatibilnost s počitn. turizmom (desezonalizacija). • Dviga imidž destinacije (promocijski učinki): • pojavljanje destinacije v medijih • vračanje zahtevnih gostov z družinami
Pomen kongresne dejavnosti • Je vzpodbujevalec razvoja gospodarstva regije in države. • Države dajejo velik pomen kongresni dejavnosti (večja prepoznavnost in lepša podoba države): - veliko investirajo v infrastukturo in stroko • podpirajo kongr. dejavnost finančno, administrativno in organizacijsko. • Kongresni gostje so najbolj zaželeni gostje vsake države.
Finančni učinki kongresa • potrošnja v času kongresa 36% • priprave, potovanje 29% • kotizacija 23% • razstava 7% • razstavljavci 5% • Vir: Peterlič, 2002
Posredni učinki kongresne dejavnosti • So pomembnejši od neposrednih (finančnih) učinkov. • Znanstveni, strokovni in izobraževalni pomen Izmenjava informacij Osebni stik Vzpostavljanje mednarodnega sodelovanja Zbornik – dostopnost informacij tudi drugim • Gospodarski pomen Ponovno srečanje in spoznavanje novih poslovnih partnerjev Država gostiteljica – priložnost soočenja z mednarodno stroko in vodilnimi predstavniki stroke (decision makers)
Posredni učinki kongresne dejavnosti • Psihološki in politični pomen Pospeševanje mednarodnega sodelovanja in razumevanja Država, ki ne gosti kongresov ni prepoznavna v svetu Posredni vpliv udeležencev kongresa na imiđ države Zato – velike investicije v kongresno infrastrukturo • Turistični pomen Zahtevni gostje Vračanje zadovoljnih gostov s prijatelji in družino (mnenjski vodje) Kompatibilnost (letna in tedenska) desezonalizacija
Značilnosti kongresne dejavnosti • Izdelek kongresne komunikacije: prireditev (kongres, simpozij, konferenca, seminar itd.) osebni kontakti udeležencev pisni dokument (zbornik, zaključki, deklaracija itd.) strokovna razstava • Ljudje so osnovno sredstvo komunikacije: udeleženci komunikacije nosilci komunikacije • Komunikacije so možne tudi preko telekomunikacijskih sredstev, ki pa ne morejo nadomestiti osebnega stika na kongresu, posvetu, itd.
Značilnosti kongresne dejavnosti • Nosilci kongresne komunikacije: Vsebinski nosilec je strokovni vodja in je predstavnik vede, stroke, politike (znanstvenik, strokovnjak, politik). Organizacijski nosilec (izvajalec dejavnosti) je profesionalni kongresni organizator (PCO), ki povezuje kooperantske storitve in predstavnike terciarnega sektorja destinacije
Vloga kongresne destinacije • Izdelek kongresne destinacije: - atraktivnost lokacije (image, urejenost, dostopnost, varnost itd.) - kongresna in turist. infrastruktura (dvorane, hoteli, bazeni, zabavišča itd.) - turistični programi in spremljajoče prireditve - razvito znanstveno, tehnološko in gospodarsko okolje • Kongresni biro (urad) - neprofitna organizacija partnerjev zasebnega in javnega sektorja - urejanje in ažuriranje sekundarnih informacij o trgu - skrb za razvoj kongresnega izdelka destinacije - promocija konresne destinacije in njenih prireditev - skupen nastop na trgu - pridobivanje komunikacij - svetovanje potencialnim vsebinskim organizatorjem
Subjekti organizacije • Vsebinski organizator • Udeleženci • Organizacijski in izvedbeni del: - neposredni organi: kongresni biro kongresni center prevajalci tehnična (IKT) podpora razstave – organizator, razstavljavci - posredne službe: letalski prevozniki transferji turistične agencije, LTO hotelirji, catering tiskarne dekoraterji
Profesionalni kongresni organizator • Organizacija (podjetje) za strokovno vodenje komunikacij; • Povezuje vsebinsko s finančnim in izvedbenim področjem; • Povezuje storitve terciarnega sektorja: promocija kongresa in stiki z javnostmi, priprava ter razpošiljanje tiskovin in drugega informativnega gradiva, skrb za udeležence (prijava, registracija, informiranje, prevoz itd.), organizacija namestitev in ostalih turističnih (gostinskih) storitev, rezervacija in najem dvoran in tehnične opreme ter osebja, priprava in tisk zbornika referatov, organizacija strokovne razstave; • Skrbi za kakovosten in nemoten potek izvedbe kongresa.
Globalni trendi razvoja kongresne dejavnosti • Potreba po komuniciranju in izobraževanju je vedno večja. • Konkurenca na mednarodnem trgu je vedno večja: hitra rast (po številu in obsegu) kongresne infrastrukture (kongresni centri, hoteli, dvorane,itd.) velika vlaganja zasebnega in javnega kapitala v nova vrhunsko opremljena kongresna središča in destinacije • Evropa še vedno ostaja vodilna “kongresna” celina
Globalni trendi razvoja kongresne dejavnosti klasična kongresna mesta: Pariz, London, Dunaj, Bruselj, Ženeva, itd. nova kongresna mesta: Praga, Varšava, Budimpešta, itd. • Zaradi naraščanja terorizma postajata temeljna pogoja za pridobitev kongresov in udeležencev: urejene politične razmere varnost • Nova tehnologija (informatika, internet, itd.) omogoča hitrejšo, bolj učinkovito in kakovostnejšo organizacijo in izvedbo kongresne komunikacije ter lažji nadzor delovnih procesov in procedur.
Trg mednarodnih strokovnih združenj bo še vedno dominanten: • Pri izbiri destinacije igra odločilno vlogo (turistični) ugled destinacije. • Trg medvladnih organizacij pridobiva na pomenu zaradi intenziviranja mednarodnega političnega sodelovanja. • V ospredje (številčno) stopajo manjše in srednje velike prireditve z ozko specializacijo. Delež zelo velikih kongresov upada (število pa ne). • Pri organizaciji kongresne komunikacije pridobivajo na pomenu aktivne oblike dela (delavnice, okrogle mize) z možnostjo razprave. • Temeljna pogoja za uspešno organizacijo in izvedbo prireditve sta: računalniško podprto projektno vodenje sprotna obdelava podatkov
Promocijske kampanje postajajo vedno bolj agresivne s poudarkom na direktni pošti, e-pošti, spletnih straneh, telemarketingu, oglasih. • Povpraševanje po pred in pokongresnih turah oz. programih ter storitvah za spremljevalce oz. spremljevalke se povečuje (spoznavanje kraja, nakupovanje, sprostitev, zabava). • Spreminjanje strukture potrebnih sredstev za pokritje stroškov organizacije kongresne komunikacije: manjša se delež dotacij in subvencij iz javnih virov
veča se delež sredstev ustvarjenih s kotizacijami, komercialnimi razstavami in pokroviteljstvi zasebnega sektorja (poslovni interes) • Povezovanje ponudnikov kongresnih storitev v okviru destinacije je nujno zaradi (kongresni urad oz. biro): vedno večje konkurence skupnih vlaganj v infrastrukturo in podobo kraja (promocija), ki jih posamezni kongresni organizatorji ne morejo zagotoviti
Prednosti Slovenije kot majhne kongresne destinacije Ima pomemben delež v sedanji slovenski turistični ponudbi Pozitivni multiplikativni učinki na današnji in bodoči turistični razvoj Slovenija ima komplementarno kongresno ponudbo: kongresni centri (Cankarjev dom, Avditorij, Festivalna dvorana) kongresni hoteli (Emona, Union, Habakuk) dvorane Kongresna središča v Sloveniji: Ljubljana Portorož Bled Maribor nekatera zdravilišča (Radenci, Čatež) Kongresna dejavnost v SLO
Razsežnost kongresne dejavnosti v času predsedovanja EU (2008) • Med predsedovanjem Slovenije cca. 3.000 sestankov od tega 130 v Sloveniji • 8 neformalnih ministrskih srečanj • 126 srečanj na podministrski ravni • Večina dogodkov se je izvajalo na Brdu • Generalni direktorji za ribištvo – v Portorožu
Razsežnost kongresne dejavnosti v času predsedovanja EU (2008) • Generalni direktorji za pošto – v Mariboru • Kulturno – promocijski program v katerega so vključeni tudi drugi kraji s programi za delegate (ocena med 15.000 in 20.000 delegatov) • Predvideni učinki na turizem Slovenije: • Večja prepoznavnost in ugled v svetu • Večje zanimanje za slovenske turistične destinacije – izziv za turistična podjetja in občine • Promocija Slovenije tudi na prireditvah v Bruslju (cca. 3.000) Vir: mag. Marjan Tkalčič. 2008. Tematski turizem. Študijsko gradivo (ppt). Portorož: Turistica.