1 / 39

POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI

POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI. Podiplomski študij psihologije. Razvoj osebnostnih dimenzij. Pregled. Več odprtih vprašanj Kdaj se oblikujejo temeljne dimenzije (TD) Kako poteka njihov razvoj v različnih starostnih obdobjih

iola-reeves
Télécharger la présentation

POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI Podiplomski študij psihologije

  2. Razvoj osebnostnih dimenzij

  3. Pregled • Več odprtih vprašanj • Kdaj se oblikujejo temeljne dimenzije (TD) • Kako poteka njihov razvoj v različnih starostnih obdobjih • Celoživljenjski vzorci osebnostnega razvoja • V katerih obdobjih je osebnostna struktura bolj in v katerih manj stabilna • Obstaja evolucijska podlaga za oblikovanje temeljnih dimenzij

  4. Razvoj B5 – temeljni članki • Costa, P.T.,& McCrae, R.R. (1994).  Stability and change in personality from adolescence through adulthood.   (In C.F. Halverson, G.A. Kohnstamm, & R.P. Martin (Eds.), The developing structure of temperament and personality from infancy to adulthood (pp.139–150). Hillsdale, NJ: Erlbaum.) • Costa, P.T.,& McCrae, R.R. (1997).  Longitudinal stability of adult personality.   (In R. Hogan, J. Johnson, & S. Briggs (Eds.), Handbook of personality psychology (pp.269–290). San Diego,CA: Academic Press.) • McCrae, R.R. (2002).  The maturation of personality psychology: Adult personality development and psychological well-being.   Journal of Research in Personality, 36, 307-317. • Helson, R., Jones, C.J.,& Kwan, V.S.Y. (2002).  Personality change over 40 years of adulthood: HLM analyses of two longitudinal samples.   Journal of Personality and Social Psychology, 82, 3. • Helson, R., Kwan, V.S.Y., John, O.P.,& Jones, C. (2002).  The growing evidence for personality change in adulthood: Findings from research with personality inventories.   Journal of Research in Personality, 36, 287-306. • McGue, M., Bacon, S. & Lykken, D. T. (1993). Personality stability and change in early adulthood: A behavioral genetic analysis. Developmental Psychology, 29, 96-109.

  5. Razvoj B5 okvirno • Podatki za B5 • Okvirni razvoj osebnostnih dimenzij v teku življenja • B5 že pri otrocih (verjetno, težave z merjenjem; težave pri primerjanju s stanjem pri odraslih; Zupančič, 2002) • relativna stabilizacija dimenzij (Bloom 20 let; McCrae & Costa 30 let; Field Millsap: nadaljnja stabilizacija 69-83) • metaanalize konsistentnosti dimenzij v longitudinalnih študijah: otroštvo (0,32), 30 let (0,55), 50 - 70 (plato okrog 0,75)

  6. Razvoj TD v adolescenci • McCrae, R. R. in sod. (2002). Personality Trait Development From Age 12 to Age 18Longitudinal, Cross-Sectional, and Cross-Cultural Analyses. Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 83,  No. 6,  1456-1468. • 4 letna longitudinalna študija (12-16) • Prerezna študija (14-18)

  7. Rezultati • 12-16, levo fantje, desno dekleta: spremembe v O

  8. Mednarodne študije • McCrae, R. R., Costa, P. T. Jr., de Lima, M. P., Simões, A., Ostendorf, F.,& Angleitner, A.  (1999).Age differences in personality across the adult life span: Parallels in five cultures.  Developmental Psychology, 35, 466-477. • McCrae, R. R., Costa, P. T., Jr., Ostendorf, F., Angleitner, A., Hrebickova, M., Avia, M. D., Sanz, J., Sanchez-Bernardos, M. L., Kusdil, M. E., Woodfield, R., Saunders, P. R. & Smith, P. B. (2000). Nature over nurture: Temperament, personality, and life span development. Journal of Personality & Social Psychology, Vol 78(1), 173-186.

  9. Nevroticizem skozi življenje (1) Figure 1. Mean levels of Neuroticism factor score in five cultures. T scores are based on the mean and standard deviation of all respondents over age 21 within each culture. a Significantly different from German slope. b Significantly different from Italian slope. c Significantly different from Portuguese slope. d Significantly different from Croatian slope. e Significantly different from Korean slope.

  10. Nevroticizem skozi življenje (2) Figure 2. Mean levels of Neuroticism in five cultures. T scores are based on the mean and standard deviation of all respondents over age 21 within each culture. Error bars represent standard errors of the means.

  11. Ekstravertnost skozi življenje (1) Figure 2. Mean levels of Extraversion factor score in five cultures. T scores are based on the mean and standard deviation of all respondents over age 21 within each culture. a Significantly different from German slope. b Significantly different from Italian slope. c Significantly different from Portuguese slope. d Significantly different from Croatian slope. e Significantly different from Korean slope.

  12. Ekstravertnost skozi življenje (2) Figure 3. Mean levels of Extraversion in five cultures. T scores are based on the mean and standard deviation of all respondents over age 21 within each culture. Error bars represent standard errors of the means.

  13. Odprtost skozi življenje (1) • Figure 3. Mean levels of Openness factor score in five cultures. T scores are based on the mean and standard deviation of all respondents over age 21 within each culture.

  14. Odprtost skozi življenje (2) • Figure 4. Mean levels of Openness to Experience in five cultures. T scores are based on the mean and standard deviation of all respondents over age 21 within each culture. Error bars represent standard errors of the means.

  15. Prijetnost skozi življenje (1) Figure 4. Mean levels of Agreeableness factor score in five cultures. T scores are based on the mean and standard deviation of all respondents over age 21 within each culture. a Significantly different from German slope. b Significantly different from Italian slope. c Significantly different from Portuguese slope. d Significantly different from Croatian slope.

  16. Prijetnost skozi življenje (2) Figure 5. Mean levels of Agreeableness in five cultures. T scores are based on the mean and standard deviation of all respondents over age 21 within each culture. Age groups do not differ significantly in the British and Spanish samples. Error bars represent standard errors of the means.

  17. Vestnost skozi življenje (1) Figure 5. Mean levels of Conscientiousness factor score in five cultures. T scores are based on the mean and standard deviation of all respondents over age 21 within each culture. a Significantly different from German slope. b Significantly different from Italian slope. c Significantly different from Portuguese slope. d Significantly different from Croatian slope. e Significantly different from Korean slope.

  18. Vestnost skozi življenje (2) Figure 6. Mean levels of Conscientiousness in five cultures. T scores are based on the mean and standard deviation of all respondents over age 21 within each culture. Error bars represent standard errors of the means.

  19. Za primerjavo: razvoj ENP • Podatki za Eysenckove TD • Razlike v TD se pojavijo že v otroštvu • Upad E, N in P od adolescence dalje (Eysenck in Eysenck, 1977 za angleške, Ruch, 1999 za nemške vzorce) • Razlike med spoloma • N višji pri ženskah • P višji pri moških • Pri E ni veliko razlik ♂ ♀

  20. Model McCraeja in Coste • Model osebnostnega sistema

  21. Ugotovitve • Odraslost: • Skoz življenje naraščata vestnost in prijetnost • Skoz življenje upadajo ekstravertnost, odprtost in nevroticizem • Poznejša adolescenca • Študentje pod normami za odrasle glede vestnosti in prijetnosti in nad normami glede nevroticizma, ekstravertnosti in odprtosti • Zgodnja in zrela adolescenca • Povečevanje odprtosti • Trendi niso povsem jasni, prav mogočje je, da se nekatere komponente dimenzij različno razvijajo, kar se lahko pozna pri uporabi različnih lestvic, ki niso enako nasičene z njimi • Oblikovanje osebnosti se stabilizira v določenih obdobjih • V odraslosti je stabilnejše kot v otroštvu, mladostništvu in zelo pozni starosti • Znotraj odraslosti so nekatera obdobja stabilnejša (po 30. letu, po 50/60. letu)

  22. Italijanska študija • Caprara, G. v, Caprara, M. & Steca, P. (2003). Personality's Correlates of Adult Development and Aging. European Psychologist, Vol. 8,  No. 3,  131-147.

  23. Italijanska študija (nad.)

  24. Razlage razvoja osebnosti • Biološka podlaga razvojnih značilnosti • Genetska • Evolucijska • Vplivi okolja in kulture • Tam, kjer se trendi razlikujejo • Kohortne razlike • Soočenje teorij • Genetska • TD so biološko programirane, razvijajajo se nekako do 30 leta, potem pa le še zelo malo ali nič (McCrae in Costa, 1996) (teorija “mavčne obloge”) • Kontekstualna • Stabilnostno jedro osebnosti je močno genetsko pogojeno, spremembe pa so delno genetsko pogojene, a v večji meri miljejsko (McGue in sod., 1993; Haan in sod., 1986)

  25. Biološka podlaga razvoja • V prid genetskih in evolucijskih razlag govori predvsem univerzalnost ugotovljenih trendov (tudi tam, kjer najdemo večje kulturne razlike) • Največja univerzalnost pri O (ki je tudi najbolj dedno determinirana), najmanjša pri N • Genski vidik: starostne razlike v ekspresiji genov • Osebnostne dimenzije so močno heritabilne (Riemann, Angleitner, & Strelau, 1997 ), mnogi procesi pod gensko kontrolo se oblikujejo na tempiran način (Cattell, 1973) • Vsaka dimenzija se oblikuje poligensko ( Eley & Plomin, 1997 ); posamezni geni ali skupine genov se morda vključjejo v različnih časovnih obdobjih • Raziskave kažejo, da so osebnostne spremembe med pozno adolescenco in zgodnjo odraslostjo same zmerno heritabilne (McGue et al., 1993)

  26. Evolucijski vidik B5 • genetska in miljejska pogojenost B5 • evolucijski pomen osebnostnih dimenzij • evolucijska vrednost dimenzij pri pomembnih dejavnostih • družbena hierarhija, približevanje partnerju, lov… (E) • socialne vezi, dosežki (A, C) • spoprijemanje s stresom (N) • pridobivanje informacij (O)

  27. Evolucijske razlage razvoja • Zakaj so spremembe v osebnostnih dimenzijah genetsko programirane? • Evolucijski pritiski( Buss, 1991 ; MacDonald, 1995 ): • E in O sta potrebnejša pri iskanju partnerja, morda tudi N, ki povečuje emocionalnost; pri pridobivanju informacij • C je potrebnejši pri negi in vzgoji, A pri vzpostavljanju širših kontaktov in oblikovanju socialne mreže, nižji N pri obvladovanju stresov • Odnos med družbo in osebnostjo • Ker je osebnostni razvoj tudi genetsko determiniran, se mora družba morda bolj prilagajati osebnostni strukturi, kot obratno: organizirana mora biti npr. tako, da bo treba pomembne odgovornosti prevzemati v srednji odraslosti, ko smo bolj vestni, stabilni in altruistični (C, -N, A) (Haan et al., 1986) • Buss, D. M. (1991). Evolutionary personality psychology. Annual Review of Psychology, 42, 459-491. • MacDonald, K. (1995). Evolution, the five-factor model, and levels of personality. Journal of Personality, 63, 523-567. Haan, N., Millsap, R. & Hartka, E. (1986). As time goes by: Change and stability in personality over fifty years. Psychologyand Aging, 1, 220-232.

  28. Razlike med spoloma • Interakcije med vplivom starosti in spola • ENP • Nevroticizem: pri ženskah po adolescenci upade, pri moških bistveno manj • Psihoticizem: obratno - pri moških po adolescenci upade, pri ženskah upade bistveno manj • B5 • Pri moških višji O • Pri ženskah višji N, A, C • Pri E razlike niso velike (v veliki ameriški študiji – glej nadaljevanje – so našli višje vrednoti pri ženskah) • Upad N je pri ženskah višji kot pri moških

  29. Stabilnost dimenzij skoz življenje • Roberts, B. W.,& DelVecchio, W. F.  (2000).  The rank-order consistency of personality traits from childhood to old age: A quantitative review of longitudinal studies.  Psychological Bulletin, 126, 3-25. • 152 študij, 3217 korelacij • Temperament in dimenzije osebnosti

  30. Rezultati

  31. Velika prerezna študija • Srivastava, S., John, O. P., Gosling, S. D. & Potter, J. (2003). Development of Personality in Early and Middle Adulthood: Set Like Plaster or Persistent Change?Journal of Personality and Social Psychology Vol. 84,  No. 5,  1041-1053. • Ponovno k vprašanju: je razvoj TD položen v zibelko, ali se po 30. letu še lahko bistveno spreminja (teorija mavčne obloge)? • Kakšne so razlike med spoloma v osebnostnem razvoju? • N=132.515; starost 21-60 • BFI (John, Donahue & Kentle, 1991).

  32. Razvojni trendi in razlike med spoloma • Razlike po 30. letu so večje, kot bi pričakovali po tezi o fiksaciji v tem obdobju • Višji pri ženskah: • C, A, N, (E) • Višji pri moških: • O • N in O globalno upadata, C in A naraščata • Upadanje N je bistveno večje pri ženskah • Porast A je nelinearen (največji v času nege in vzogje otrok)

  33. Kohortne razlike • V njih se verjetneje zrcalijo vplivi okolja in interakcije • Npr. večji vpliv • boljše prehrane, • medijev, • vrstnikov, • sprememb vzgojnega sloga • So mlajši morda zato bolj odprti, ekstravertni in nevroticistični, ter manj prijazni in vestni? • Prerezne raziskave kohortnih razlik ne odkrijejo!

  34. Vplivi okolja • Slog negovanja in vzgojni slog • Življenjski dogodki • Iskanje identitete, osamosvajanje • Vpliv na več TD, npr. manj A, več N, več 0 • Iskanje partnerja, “boj za partnerja” • Vpliv na E, N, A • Prehod v višje oblike šolanja • Večanje O, delno tudi C • Menjavanje okolja • Vpliv na E • Poroka, partnersko, družinsko življenje • Vpliv na C, A • Poklicno življenje • Nas naredi ekstravertni poklic bolj E? • Stresi • Vplilv na N

  35. Osebnostni razvoj in družba • Osebnostni razvoj je delno dedno, delno miljejsko determiniran • Tako si lahko predstavljamo, da prihaja do osebnostnih sprememb delno zaradi miljejskih pritiskov, delno zaradi prilagajanja družbe danim genetskim razvojnim tendencam • Tranzicija vlog iz adolescence v odraslost: mladostniki se morajo prilagoditi pridobivanju informacij, vrstniškemu uveljavljanju, tekmovanju, iskanju partnerstva; odrasli se morajo prilagoditi vzdržavanju partnerskih in drugih odnosov, odgovornostim, skrbi za kariero in družino, kooperativnosti na mnogih področjih • Zato upad O, E in N in porast A in C v tem prehodu OSEBNOST DRUŽBA

  36. Razvojni trendi in faceti TD • Padec N v odraslosti • Posledica naraščanja dobrega počutja? • Upada občutij odtujenosti? • Naraščanja samokontrole? • Boljših strategij soočanja? • Padec E v odraslosti • Upadanje družabnosti (sociabilnosti), manj interesa po novih stikih in znanstvih? • Manj težnje po stimulaciji? • Padec O v odraslosti • Stabilizacija življenjskih okoliščin, manj sprememb? • Več rutine, navad? • Manj potrebe po pridobivanju novih informacij? • Naraščanje A v odraslosti • Naraščanje konformnosti? • Naraščanje topline in ljubeznivosti, več interesa za poglavljanje stika z bližnjimi? • Upadanje socialne kritičnosti? • Naraščanje C v odraslosti • Naraščanje storilne naravnanosti in perfekcionizma? • Naraščanje kompetentnosti? • Upadanje odvisnosti in naraščanje neodvisnosti?

  37. Moderatorji osebnostnega razvoja • Socialna zaželenost (tudi sama z leti narašča) • Borkenau, Ostendorf (1992): moderatorski učinek le pri N od B5 • Privatno samozavedanje, osebna agentnost, samoopozarjanje (McCrae, 1993: ni našel signifikantnih učinkov)

  38. Dodatna literatura • Bergeman, C.S., et al. (1993) Genetic and Environmental effects on openness to experience, agreeableness, and conscientiousness: an adoption twin study. Journal of Personality 61, 159-179. • Costa, P. T., & McCrae, R. R. (1997). Longitudinal stability of adult personality. In R. Hogan, J. Johnson, & S. Briggs (Eds.), Handbook of personality psychology (pp. 269-285). San Diego: Academic Press. • Costa, P. T., Jr., & McCrae, R. R. (1995). Solid ground in the wetlands of personality: A reply to Block. Psychological Bulletin, 117, 216-220. • Jang, K.L., Livesley, W.J. & Vernon, P.A. (1996) Heritability of the Big Five Personality Dimensions and their Facets: A twin Study. Journal of Personality 64: 576-591 • Revelle, W. (1995). Personality Processes, Annual Review of Psychology, 46, 295-328. • Watson, D., & Hubbard, B. (1998). Adaptational style and dispositional structure: Coping in the context of the five-factor model. Journal of Personality, 64, 737-774.

  39. Spletni viri • http://axp1.grc.nia.nih.gov/www-psc-rrm.html • http://pmc.psych.nwu.edu/personality • http://www.fmarion.edu/~personality • http://www.personality-project.org/perproj/theory/big3.table.html • http://www.personalityresearch.org/ • http://www.personalityresearch.org/bigfive.html • http://www.personalityresearch.org/interpersonal.html • http://www.ship.edu/~cgboeree/eysenck.html • http://www.ship.edu/~cgboeree/peroncontents.html • http://www.uwp.edu/academic/psychology/faculty/gurtman/netcirc.htm

More Related