1 / 19

KNJIŽNICA IN CIPS PARTNERSTVO ZA PRIHODNOST

KNJIŽNICA IN CIPS PARTNERSTVO ZA PRIHODNOST. Ljubljana, junij, 2009. KAJ JE CIPS?. Center za Informiranje in Poklicno Svetovanje Poglavitni namen tovrstnih centrov je ciljnim populacijam zagotoviti: informacije o izobraževanju, usposabljanju, poklicih, trgu dela,

karif
Télécharger la présentation

KNJIŽNICA IN CIPS PARTNERSTVO ZA PRIHODNOST

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. KNJIŽNICA IN CIPSPARTNERSTVO ZA PRIHODNOST Ljubljana, junij, 2009

  2. KAJ JE CIPS? • Center za Informiranje in Poklicno Svetovanje • Poglavitni namen tovrstnih centrov je ciljnim populacijam zagotoviti: • informacije o izobraževanju, usposabljanju, poklicih, trgu dela, • vse informacije, ki jih posameznik potrebuje pri iskanju zaposlitve in načrtovanju svoje kariere.

  3. …KAJ JE CIPS? • Poleg informacij pa ti centri večinoma nudijo tudi druge storitve poklicne orientacije: • individualno svetovanje, • skupinske oblike svetovanja, • predavanja oz. predstavitve poklicev, delodajalcev, • pripomočke za samostojno načrtovanje kariere…

  4. Sprememba pasivne vloge svetovanca v aktivno: • spodbuja ga k prevzemanju odgovornosti za lastne odločitve, • današnje zahteve po dejavnejšem posamezniku: bolj samostojni pri odločanju. • CIPS-i zagotavljajo ustrezne pogoje: • v njih posameznik najde objektivne in strokovno pripravljene informacije, na podlagi katerih lahko uvidi posledice svoje odločitve in se ustrezneje odloči. DODANA VREDNOST CIPS-A

  5. Šolski mladini na vseh stopnjah šolanja in študentom. • Mladim, ki trenutno iz različnih vzrokov nimajo dostopa do informiranja in poklicnega svetovanja. • Brezposelnim, ki potrebujejo informacije in/ali poglobljeno poklicno svetovanje pri iskanju zaposlitve ali odločanju za dodatno izobraževanje. • Presežnim delavcem, da se izognejo prehodu v brezposelnost. • Svetovalcem zaposlitve, poklicnim svetovalcem in drugim zaposlenim . • Drugim… KOMU JE CIPS NAMENJEN?

  6. Opisi poklicev in informacije o trgu dela. • Informacije o možnostih za izobraževanje in usposabljanje (redno in izredno izobraževanje, pridobivanje certifikatov, izpopolnjevanje, prekvalifikacije). • Informacije o možnih finančnih pomočeh za izobraževanje in usposabljanje (republiške, kadrovske, Zoisove štipendije, različne fundacije, krediti…). • Informacije o možnostih zaposlovanja v poklicu (prosta mesta, število brezposelnih). • Priročniki za pisanje prošenj, vodenje razgovorov z delodajalci ipd.. KAKŠNE INFORMACIJE CIPS NUDI?

  7. …KAKŠNE INFORMACIJE CIPS NUDI? • Pisni in računalniški pripomočki za samo-oceno in načrtovanje kariere. • Individualno svetovanje pri načrtovanju poklicne poti in izobraževalne poti. • Predavanja o poklicih in njihove predstavitve. • Pogovori z delodajalci. • Krajše delavnice, ki jih organizira ZRSZ.

  8. NAJPOGOSTEJŠI RAZLOGI ZA OBISK CIPS-A • Finančna pomoč • Preizkus sposobnosti • Nasvet pri poklicnem svetovalcu • Iskanje zaposlitve • Informacije o usposabljanju in izpopolnjevanju • Študij v tujini • Odkrivanje interesov (Kam in kako) • Informacije o rednem izobraževanju

  9. Vse pomembnejše dobro načrtovane in dobro organizirane storitve karierne orientacije. • Države članice OECD in Evropske unije izvajajo strategije vseživljenjskega učenja in politike, ki izboljšujejo zaposljivost njihovih državljanov. • Strategije zahtevajo, da imajo vsi državljani dostop do visokokakovostnih informacij in svetovanja o izobraževanju, usposabljanju in delu. • Toda za uspešno izvajanje takšnih strategij in politik morajo imeti državljani veščine za samostojno vodenje svoje izobraževalne in zaposlitvene poti. • Karierna orientacija za brezposelne • Karierna orientacija za ogrožene skupine KARIERNA ORIENTACIJA

  10. KRITERIJI ZA USTANOVITEV CIPS-A • PROSTORSKI • Prostori naj bi bili praviloma v pritličju • Dostop za invalide • Lokacija prostorov – center mesta, blizu avtobusnih povezav ali v bolj obljudenem delu kraja in lahko dostopni • KADROVSKI • Knjižničar – informator • Poklicni svetovalec

  11. Porast brezposelnosti Območna služba ZRSZ december 2008 maj 2009 Stopnja rasti maj 09/ dec. 08 (v %) BREZPOSELNOST Celje 7.678 9.367 22,0 Koper 3.603 4.625 28,4 Kranj 4.546 6.118 34,6 Ljubljana 13.770 18.418 33,8 Maribor 10.762 13.307 23,6 Murska Sobota 7.202 8.032 11,5 Nova Gorica 2.370 3.426 44,6 Novo mesto 3.102 4.166 34,3 Ptuj 3.126 4.212 34,7 Sevnica 2.696 3.135 16,3 Trbovlje 2.295 3.018 31,5 Velenje 5.089 6.695 31,6 Slovenija 66.239 84.519 27,6

  12. Maj 2008 Maj 2009 Struktura brezposelnosti Ženske 53,3 % 49,1 % …BREZPOSELNOST Stari 15 do 25 let 13,7 % 15,5 % Stari 25 do 40 let 29,7 % 33,2 % Stari 40 do 50 let 20,8 % 21,0 % Stari 50 let in več 35,8 % 30,4 % Trajno presežni delavci in brezposelni zaradi stečajev 23,5 % 27,5 % Iskalci prve zaposlitve 16,9 % 13,5 % Dolgotrajno brezposelni Brezposelni s I.-II. stopnjo izobrazbe 53,1 % 40,1 % 35,9 % 39,7 % Vir: http://www.ess.gov.si/slo/dejavnost/StatisticniPodatki/2009/0509.htm (citirano 05.06.2009)

  13. SOCIALNA IZKLJUČENOST • Problem izključenosti iz socialnih odnosov in iz participacije v različnih družbenih dejavnostih. • Oseba brez zaposlitve in določene ravni izobrazbe, ki sta osnovna kazalca integriranosti v družbeni sistem, ne more imeti niti avtonomije določanja in izbire lastnega življenjskega stila, ima pa vse možnosti, da bo postal socialno izključen tudi na drugih področjih. • Pri nizko kvalificiranih delavcih ter marginaliziranih skupinah na trgu delovne sile: mladi, stari, ženske, invalidi, Romi, imigranti,… je skupno to, da jih je treba vrniti v družbeni sistem predvsem prek izobraževalnega sistema.

  14. DILEME KNJIŽNIČARJEV Kako se odzivati v prihodnosti? Uspešno slediti razvojnim smernicam ali Kvalitetne storitve za vse generacije uporabnikov?

  15. HIBRIDNA KNJIŽNICADA ALI NE? • Izrazito protislovje razvoja knjižničarstva: • Ali slediti virtualni oz. digitalni obliki knjižničarstva? • Ali obdržati vse uporabnike ?

  16. V okviru razvoja informacijske družbe postaja vedno pomembnejša nova družbena ločnica, ki se oblikuje na področju uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij in ki pomembno razvija nove oblike družbene neenakosti. Imenuje se “digitalni razkorak”. • Predstavlja razlike med tistimi, ki imajo dostop do informacijsko komunikacijskih tehnologij in tistimi, ki dostopa do tovrstnih tehnologij nimajo. • Do izražanja digitalnega razkoraka pride šele, ko je rešen osnovni eksistenčni problem ter problem klasične družbene vključenosti posameznika. CIPS IN DIGITALNI RAZKORAK

  17. TEŽAVE S CIPS-OM V KNJIŽNICI • Prostor: individualni razgovor zahteva ločen, miren prostor. • Oseba, zaposlena v CIPS-u mora imeti primerno izobrazbo oz. izkušnje za delo z ljudmi. • Povezanost zaposlenih v knjižnici s CIPS-om.

  18. PREDNOSTI PARTNERSTVA KNJIŽNICE IN CIPS-A • Vključenost knjižnice v prostor. • Center mesta. • Omogoča tako individualnost in željo po zasebnosti kot sodelovanje knjižničarjev. • Premosorazmernost informacijsko komunikacijsko tehnološkega razvijanja knjižnice z zmogljivostjo pomoči uporabnikom. • Altruizem.

More Related