1 / 24

VPLIV UTRDITVENIH UKREPOV NA TRAJNOST ZIDANIH ZGRADB SEMINAR IZ KONSTRUKCIJ

VPLIV UTRDITVENIH UKREPOV NA TRAJNOST ZIDANIH ZGRADB SEMINAR IZ KONSTRUKCIJ. izdelal: Mihajlo POPOVIĆ vodja seminarja: prof. dr. Matej FISCHINGER. Teme:. rekonstrukcija – statični / ojačitveni / utrditveni ukrepi sanacijski ukrepi –

kerri
Télécharger la présentation

VPLIV UTRDITVENIH UKREPOV NA TRAJNOST ZIDANIH ZGRADB SEMINAR IZ KONSTRUKCIJ

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. VPLIV UTRDITVENIH UKREPOV NA TRAJNOST ZIDANIH ZGRADBSEMINAR IZ KONSTRUKCIJ izdelal: Mihajlo POPOVIĆ vodja seminarja: prof. dr. Matej FISCHINGER

  2. Teme: • rekonstrukcija – statični / ojačitveni / utrditveni ukrepi • sanacijski ukrepi – čiste sanacije in nekonstrukcijski ukrepi, s katerimi ne izboljšamo neposredno nosilnosti zgradbe, izboljšamo pa njeno funkcionalnost • trajnostni pristop ukrepov, gradbena fizika

  3. Statične zahteve • Ob rekonstrukciji (zidanega) objekta moramo le-temu z utrditvenimi ukrepi zagotoviti ustrezno nosilnost in stabilnost ter protipotresno odpornost skladno z aktualnimi predpisi. • Utrditveni ukrepi morajo biti tehnološko izvedljivi.

  4. Najpogostejši utrditveni ukrepi Najpogosteje uporabljeni utrditveni ukrepi pri zidanih objektih so: • pod in obbetoniranje temeljev • sistematično injektiranje kamnitih zidov • izvedba armiranobetonskih ometov opečnih zidov • povezovanje zidov (jeklene vezi, sidranje,…) • ojačitev (lesen strop, opečni oboki, pruski svod) ali izvedba novih stropnih konstrukcij

  5. Nekaj ostalih utrditvenih ukrepov Ostali utrditveni ukrepi pri zidanih objektih so: • utrditev temeljnih tal (jet-grouting) • izvedba novih (opečnih) zidov in armiranobetonskih okvirjev • ojačitev armiranobetonskih stropov • ojačitev lesenih ostrešij (sidranje, novi elementi, lesne zveze, zaščita proti lesnim škodljivcem) ali izvedba novih, največkrat jeklenih

  6. Povzetek utrditvenih ukrepov analiziranih / rekonstruiranih objektov

  7. Analiza pogostosti utrditvenih ukrepov • Največkrat so potrebni ukrepi za povezavo objekta in statično utrditev stropnih konstrukcij, pri čemer je slednje potrebno tudi zaradi zagotavljanja toge šipe v ravnini stropov. • Skorajda enako pogosto so potrebni ukrepi za utrditev nosilnih zidov, še posebej ob upoštevanju zahtev Evrokoda 8. • Redkeje so potrebni ojačitveni ukrepi temeljnih konstrukcij, tudi zaradi konsolidacije temeljnih tal.

  8. Sanacijski ukrepi pri rekonstrukcijah objektov Najpogosteje gre za sanacijo vlage: • drenaže • hidrofobno injektiranje • vertikalna hidroizolacija temeljev • horizontalna hidroizolacija temeljev (bariere, temperiranje,…) • sanacija ometov (hidrofobni ometi)

  9. Zakonitosti obnašanja rekonstruiranih zidanih objektov • Za utrditev se uporabljajo uveljavljeni postopki. • Utrditveni ukrepi so se večinoma uveljavili skozi daljše obdobje. • Uveljavili so se tudi zaradi tega, ker v primeru strokovno korektne izvedbe ni večjih negativnih stranskih učinkov. • Glede tega je gradbeništvo konservativna panoga, kar pa glede na možne negativne posledice niti ni slabo.

  10. Celovitost Pri celostnem pristopu moramo paziti na: • vpliv ukrepov na povečanje nosilnosti • sodelovanje novih in starih konstrukcij (detajli) • vpliv ukrepov na gradbeno fiziko in posledično trajnost

  11. Potek rekonstrukcije starejšega zidanega objekta PREGLED TEH. IN PROJ. DOK. PREGLED TEH. IN PROJ. DOK. • če je na voljo • največkrat samo • posnetek • vizualni pregled • skladnosti z dok. • program sond. VIZ. PREGLED ZASNOVE IN POŠKODB VIZ. PREGLED ZASNOVE IN POŠKODB • izvedba sond. • in-situ in lab. • preiskave MINIMALNI PROGRAM PREGLED OBJEKTA S SONDIRANJEM • obstoječe stanje • idejna ojačitev STATIČNA IN SEIZMIČNA ANALIZA poročilo z izsledki in rezultati analiz MNENJE O OBSTOJEČEM STANJU MNENJE O OBSTOJEČEM STANJU NEUSTREZNO USTREZNO STATUS QUO ALI RUŠITEV STATUS QUO ALI RUŠITEV IZJAVA V SMISLU 38. ČLENA ZGO-1 IZJAVA V SMISLU 38. ČLENA ZGO-1 obvezno za PGD • spom. zaščita • iskanje invest. • rušitev IDEJNE SMERNICE ZA SANACIJO IN OJAČITEV - REKONSTRUKCIJO • konstr. ukrepi • ostali ukrepi NE OCENA STROŠKOV približen popis v pomoč investitorju ODLOČITEV INVESTITORJA ODLOČITEV INVESTITORJA PZR, IDZ, PGD, PZI,… • zahteve • investicijski prog. • Redko dosežen cilj: • Veleposl. ZRN • Gim. Moste DA IZDELAVA PROJEKTA (IDZ, PGD, PZI) IZDELAVA PROJEKTA (IDZ, PGD, PZI) IZVEDBA SANACIJE IN OJAČITVE IZVEDBA SANACIJE IN OJAČITVE

  12. Trajnostni pristop Trajnost s tehničnega vidika (so še okoljski, ekonomski, družbeni in kulturni vidiki): • Zagotoviti moramo trajnost samega utrditvenega ukrepa oziroma dodanega dela konstrukcije. • Z utrditvenim ukrepom ne smemo zmanjšati trajnosti ostalih delov konstrukcije in s tem celega objekta. • V tem smislu moramo poskrbeti za sožitje statičnih zahtev glede nosilnosti s pogoji gradbene fizike.

  13. Nosilnost – gradbena fizika • Pri uveljavljenih ojačitvenih in sanacijskih postopkih v primeru strokovne zasnove in izvedbe utrditveni ukrepi praviloma ne povzročajo težav glede zahtev gradbene fizike. • Pri vpeljavi novih ojačitvenih ukrepov je potrebno misliti na zahteve gradbene fizike.

  14. Zahteve gradbene fizike Pri projektiranju stavb moramo glede gradbene fizike računsko dokazati: • vrednosti toplotne prehodnosti U [W/m2K] konstrukcijskih sklopov morajo bit manjše od dovoljenih • difuzija vodne pare – do kondenza ne sme priti, oziroma ne sme preseči dopustne vlažnosti materiala, pozimi kondenzirana vlaga se mora poleti posušiti

  15. Gradbena fizika – energetska sanacija Energetska sanacija stavb: • toplotna izolacija zunanjih sten • toplotna izolacija strehe (izraba podstrešja) ali stropa proti podstrešju (mrzlo podstrešje) • zamenjava ali tesnjenje oken (premalo prezračevanja – pojav plesni) • odprava toplotnih mostov, z dodajanjem izolacije pa jih lahko tudi ustvarimo • nove inštalacije, radiatorji, kotli, obnovljivi viri energije (ni direktno vezano na konstrukcijo)

  16. Gradbena fizika – novi postopki Pri uvajanju novih ojačitvenih postopkov moramo misliti tudi na stranske učinke, kot so npr.: • uvajanje vode in ostalih snovi v konstrukcije v času izvedbe; premalo časa za sušenje ob nezadostnem ogrevanju in prezračevanju • ustvarjanje toplotnih mostov • preprečevanje prehoda vlage • ustvarjanje pogojev za kapilarni vlek

  17. Toplotni mostovi • Toplotni mostovi so mesta v zunanjem ovoju stavbe, kjer je toplotni upor bistveno manjši od toplotnega upora na sosednjih mestih. • Na mestu toplotnega mostu je pozimi toplotni tok iz notranjega ogrevanega prostora v zunanje okolju močno povečan. • Na takem mestu je zato temperatura notranje površine znižana, kar lahko privede do kondenzacije.

  18. Vrste toplotnih mostov • konstrukcijski – ovoj stavbe je prekinjen ali predrt z materialom z veliko toplotno prevodnostjo, npr. jeklo in (armiran) beton (balkoni, preklade,…) • geometrijski – zunanja površina, preko katere toplota prehaja iz ogrevanega prostora v okolje, je precej večja od notranje, npr. vogal • kombinirani – konstrukcijski in geometrijski hkrati, npr. vogalna armiranobetonska vez • konvekcijski – na mestu prekinitve ali netesnosti vlažen notranji zrak prodira v ovoj

  19. Škodljivi vplivi vlage Negativni vplivi vlage v nosilnih konstrukcijah: • zmanjšanje trdnosti vlažnih zidov, dodatna ogroženost zaradi zmrzovanja • raztapljanje soli, luščenje ometa, razvoj plesni • korozija armature in betona • gnitje lesenih elementov • povečanje toplotne prevodnosti toplotno izolacijskih materialov, toplotni most poleg energetskih izgub še potencira šibko točko

  20. Sovprežne stropne konstr. (les in AB) – vpliv na grad. fiziko • Pred izvedbo plošče je potrebno preprečiti omočenje lesenih stropnikov, da ne pride do njihovega gnitja. • Zaradi preprečenega zračenja z zgornje strani moramo zagotoviti prezračevanje stropnikov z zračniki na fasadi. Pri starejših hišah so zračniki narejeni, pri nestrokovnih prenovah fasad pa jih pogosto prekrijejo z ometom.

  21. (Obojestranski) armirani ometi – vpliv na grad. fiziko • Pri obojestranskih AB ometih lahko zaradi toplotno prevodnega materiala in nižjih površinskih temperatur notranje površine zidu pride do kondenzacije • Obojestranski AB ometi tvorijo s povezovalnimi jeklenimi sidri skozi zid točkovne toplotne mostove; toplotni mostovi so lahko tudi na mestih spojnic med zidaki • Nujno potrebna je toplotna izolacija na zunanji strani fasadnega zidu

  22. Zaključek • statični / ojačitveni / utrditveni ukrepi • sanacijski ukrepi • Trajnost utrditvenih ukrepov je zagotovljena samo ob upoštevanju zahtev gradbene fizike • Nujno potreben je CELOSTNI PRISTOP

  23. Hvala za pozornost

More Related