1 / 36

ALERGIJSKI RINOKONJUNKTIVITIS

ALERGIJSKI RINOKONJUNKTIVITIS. Anja Koren Jeverica Mentor: Vesna Glavnik junij 2005. UVOD. Alergija – peobčutljivostna reakcija sprožena z imunološkimi mehanizmi Atopija – nagnjenost za razvoj alergijske (atopijske) bolezni

kiana
Télécharger la présentation

ALERGIJSKI RINOKONJUNKTIVITIS

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. ALERGIJSKI RINOKONJUNKTIVITIS Anja Koren Jeverica Mentor: Vesna Glavnik junij 2005

  2. UVOD Alergija – peobčutljivostna reakcija sprožena z imunološkimi mehanizmi Atopija – nagnjenost za razvoj alergijske (atopijske) bolezni Senzibilizacija – nastanek specifičnih IgE po izpostaviti alergenu Alergijske bolezni: atopijski dermatitis alergijska astma alergijski rinokonjunktivitis (ARC)

  3. EPIDEMIOLOGIJA Prevalenca alergijskih bolezni 25-30% • Atopični dermatitis 15-20% • Alergijska astma 7-10% • Alergijski rinokonjunktivitis 15-20% Velika razlika med razvitimi deželami in deželami v razvoju Prevalenca v zadnjih desetletjih močno narašča

  4. EPIDEMIOLOGIJA Pojav bolezni med 10-25 letom, povprečna starost 10 let Izboljšanje simptomov in znakov z leti Alergijski pohod Pogosto se pojavlja sočasno z astmo • 40% bolnikov z ARC ima znake astme • 80% bolnikov z astmo ima znake ARC Hipoteza o enotnih dihalnih poteh in o enotni kronični bolezni dihal

  5. ALERGIJSKI POHOD

  6. PATOGENEZA Za IgE posredovano alergijsko bolezen je tipičen dvofazni odgovor: • Zgodnja faza (20 min): reakcja takojšnje preobčutljivosti z degranulacijo mastocitov • Pozna faza (3-6h): eozinofilno vnetje Senzibilizacija kronična izpostavitev trajno vetje strukturne in funkcijske spremembe dolgo trajajoči simptomi in znaki

  7. vazodilatacija povečana žilna prepustnost kontrakcija gladkih mišic izločanje sekreta stimulacija senzoričnih živcev rinoreja obstrukcija kihanje srbenje PATOGENEZA – zgodnja faza

  8. PATOGENEZA – pozna faza

  9. PATOGENEZA • Ponavljajoča se izpostavljenost alergenu kronično vnetje zniža prag za nastanek drugih reakcij (“PRIMING EFEKT”) • Potrebne so vedno nižje koncentracije alergena za nastanek istih simptomov • Vnetje je prisotno tudi ko ni več alergena • Podobna patogeneza pri astmi

  10. NASTANEK BOLEZNI genetski dejavniki • Močna dedna komponenta alergijskih bolezni – če imata oba starša bolezen je prizadetih 40% njunih otrok • Multifaktorski vpliv – podeduje se predispozicija

  11. NASTANEK BOLEZNIdejavniki iz okolja • Velike razlike v incidenci bolezni med posameznimi regijami • Incidenca močno raste • Oseba, ki se preseli iz predela z nizko incidenco v predel z visoko incidenco razvije bolezenske znake Za razvoj bolezni so pomembna prva leta otrokovega življenja, ko je razvijajoči se imunski sistem posebno nagnjen k zasuku v “atopijsko smer”

  12. HIGIENSKA HIPOTEZA Zmanjšana izpostavljenost infekcijskim agensom in življenje v čistejšem okolju sta kriva za usmeritev imunskega odziva stran od “infekcijske smeri” (Th1 odziv) v “atopijsko smer” (Th2 odziv)

  13. VLOGA OKOLJA IN GENOV PRI NASTANKU ALERGIJSKIH BOLEZNI Th1 Th2

  14. Varovalni dejavniki Izpostavljenost alergenu (velika doza) Omega-3 maščobne kisline Izpostavljenost endotoksinu Pogoste infekcije Dojenje Pozno uvajanje goste hrane Probiotiki Rizični dejavniki Kajenje staršev Uporaba antibiotikov Izpostavljenost alergenu (majhna doza) DEJAVNIKI POVEZANI Z ALERGIJSKIMI BOLEZNIMI

  15. DEJAVNIKI IZ OKOLJA POMEMBNI ZA NASTANEK ARC Izostavljenost alergenu (pelodi, pršica) Virusne infekcije Velikost družine Onesnežalci zraka (ozon, SO2, NO2, cigaretni dim) Alergeni na delovnem mestu

  16. KLASIFIKACIJA

  17. KLASIFIKACIJA

  18. DIAGNOZA Anamneza Kliničen pregled Alergološke preiskave

  19. ANAMNEZA Rinitis je klinična diagnoza – pomembna je natančna anamneza • Alergije pri družinskih članih • Perinatalna anamneza; trajanje dojenja; uvedba KML v prehrano • Simpomi: izcedek iz nosu (rinoreja), oteženo dihanje skozi nos (kongestija), srbenje, kihanje • Očesni simptomi: solzenje, srbenje, kongestija, rdečina • Simptomi kroničnega sinusitisa: glavobol, bolečina • Kdaj se pojavijo simptomi • Kako hudi so simptomi/ kako vplivajo na kvaliteto življenja • Prisotnost drugih alergijskih bolezni • Ali imajo doma živali, ali kadijo • Simptomi oralnega alergičnega sindroma

  20. KLINIČNA SLIKA Temni podočnjaki (zaradi polnih ven) Prečna guba na nosu kot posledica “alergijskega pozdrava” Dihanje na usta Znaki konjunktivitisa / rinitisa Otoskopski znaki vnetja srednjega ušesa Znaki atopijskega dermatitisa, astme Rinoskopskapreiskava nosu

  21. PREISKAVE Kožni vbodni testi Določanje serumskih IgE

  22. KOŽNI VBODNI TEST • Hiter, občutljiv, specifičen • Semikvantitativna metoda – velikost urtike korelira s količino prisotnih protiteles • Standardna lista alergenov: pelodi dreves, trav in plevelov, pršica hišnega prahu, živalska dlaka, plesni • Pri majhnih otrocih tudi jajce in KML

  23. DOLOČANJE IgE Celokupni IgE Specifični IgE (ponavadi z metodo RAST) Občutljivost in specifičnost sta 85-95%

  24. ALERGOLOŠKI TEST Pri 60-80% otrok z ARC ugotavljamo pozitiven alergološki test Na podlagi alergološkega testa ne moremo sklepati na resnost alergijske reakcije Teoretično lahko le provokacijski test dokaže vzročno povezanost med alergenom in klinično sliko Alergično testiranje je pomembno zaradi zgodnje identifikacije otrok nagnjenih k razvoju alergije in zaradi izvajanja terapije

  25. DIFERENCIALNA DIAGNOZA Ne-alergijski ne-infekcijski rinitisi • Eozinofilni ne-alergijski rinitis • Rinitis v sklopu sindroma aspirinske intolerance • “Strukturni” rinitis • Vazomotorni rinitis • Medikamentozni rinitis • Hormonski rinitis • Rinitis pri cistični fibrozi in ciliarni diskineziji

  26. ZDRAVLJENJE Pravilna diagnoza Pogovor z bolnikom Individualno zdravljenje

  27. ZDRAVLJENJE Izogibanje alergenom Zdravila Specifična imunoterapija

  28. ZDRAVILA Antihistaminiki Antiholinergiki Natrijev kromoglikat Antileukotrieni Lokalni glukokortikosteroidi Sistemski glukokortikosteroidi Simpatomimetična zdravila

  29. ANTIHISTAMINIKI • Blokirajo H1 receptorje • Novejši imajo tudi protivnetno delovanje ter manj stranskih učinkov • Študije kažejo da zdravljenje ARC z antihistaminiki zmanjša možnost kasnejšega razvoja alergijske astme

  30. LOKALNI GLUKOKORTIKOSTEROIDI • Najuspešnejše zdravilo za ARC • Zmanjšajo vse simptome • Maksimalen učinek se doseže šele po nekaj tednih • Novejši nimajo učinka na rast • Priporočljivi kot prva linija obrambe tudi za otroke

  31. ANTILEUKOTRIENI • Zavirajo vse simptome ARC in imajo hkrati dober učinek na simptome astme • So isto učinkoviti kot antihistaminiki, vendar manj kot lokalni glukokotikoidi • Zaenkrat še niso registrirani kot monoterapija

  32. EKSPERIMENTALNA ZDRAVILA • Protitelo proti IgE – omalizumab • V fazi testiranja: • anti-IL-13 • anti-TNFalfa • IL-10 • IL-12 • IFN gama

  33. SPECIFIČNA IMUNOTERAPIJA Je edino zdravljenje, ki lahko spremeni naravni tok bolezni in izboljša zdravstveno stanje za daljši čas Uspešnejša je pri otrocih Lahko prepreči prehod v astmo in nove senzibilizacije Drago, dolgotrajno (3-6 let), potencialno nevarno Za težje oblike bolezni, kjer zdravila niso uspešna

  34. SVETUJE SE Izključno dojenje 4-6 mes Uvajanje goste hrane po 6 mes Ribe bogate z omega-3 maščobami Prekinitev kajenja NE SVETUJE SE Posebna dieta za nosečnice Hidrolizirani mlečni pripravki in sojini pripravki kot nadomestilo za dojenje PREVENTIVA

  35. EPIDEMIOLOŠKA ŠTUDIJA Retrogradna epidemiološka študija 270 otrok (1995-2003) • Starost ob pojavu bolezni • Spol • Senzibilizacija na 5 najpogostejših skupin alergenov

  36. EPIDEMIOLOŠKA ŠTUDIJA – rezultati • Povprečna starost ob postavitvi diagnoze je 9,5 let (dečki 9,2 let; deklice 10,1 leta) • Povprečna starost se v teh letih ni signifikantno spreminjala • Zboli več dečkov (65%) kot deklic (35%) • Pršica hišnega prahu (71%), pelodi trav (64%), pelodi dreves (38%), živalski alergeni (30%), pleveli (24%)

More Related