1 / 39

Računalniško omrežje

Računalniško omrežje. Kmalu se pojavi potreba po prenašanju podatkov med dvema računalnikoma disketa, lpt, com (slabosti: isti OS, razdalja, hitrost) LAN (local area network oz. krajevna omrežja) WAN (wide area network oz. prostrana omrežja) Internet (oz. splet). Računalniško omrežje - LAN.

konala
Télécharger la présentation

Računalniško omrežje

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Računalniško omrežje • Kmalu se pojavi potreba po prenašanju podatkov med dvema računalnikoma • disketa, lpt, com (slabosti: isti OS, razdalja, hitrost) • LAN (local area network oz. krajevna omrežja) • WAN (wide area network oz. prostrana omrežja) • Internet (oz. splet)

  2. Računalniško omrežje - LAN • Krajevno omrežje, lahko tudi lokalna omrežja LAN (local area network) imenujemo omrežje računalnikov, ki so vsi na istem kraju, npr. v isti pisarni ali v isti stavbi, • Za LAN potrebujemo: mrežno kartico, kable za povezavo (UTP, KOAKSIAL), HUB (UTP > 2),

  3. Prednosti povezave v LAN • dostop do skupnih datotek in podatkov • skupna raba strojne opreme • neposredna izmenjava datotek • prenos zvočnih in videoposnetkov • varnost

  4. Računalniško omrežje – WAN • WAN je omrežje računalnikov, ki se razprostira na velikih razdaljah, • WAN je podobno kot LAN drevesno urejen, • povezave na prostranih omrežjih potekajo po telefonskih linijah ali celo preko satelitov, • prostrana omrežja pogosto povezujejo več lokalnih omrežij v eno samo, • meja med WAN in LAN ni točno določena,

  5. Internet Internet je v bistvu zelo podoben prostranemu omrežju, a je precej drugače zgrajen. Prostrano omrežje tvori tesno povezano celoto, ki je ponavadi drevesno urejena, vse skupaj pa upravlja le ena skupina ljudi. Internet pa je na drugi strani sestavljen iz tisočev šibko povezanih omrežij, poleg tega pa zanj ni odgovorna le ena skupina ljudj.

  6. Usmerjevalniki Usmernik je naprava, ki povezuje omrežji in dovoljuje samo določen promet. Usmerjevalnike uporabljajo na skoraj vsakem internetovskem križišču, in sicer za prenašanje prometa na majnša omrežja ter za izbiro najustreznejše poti za potovanje podatkovnih paketov do njihovega cilja.

  7. Podobnost Interneta z Pošto slika

  8. Internet Internet se je pokazal kot čudežni, neusahljivi vir informacij. Za učence, študente in še marsikoga je zelo pomembno, da lahko na Internetu najdejo informacije, gradiva za učenje in dopolnjevanje znanja, pa tudi stvari za prosti čas. Oglejmo si povezavo Uporaba Interneta kot orodja za učenje s pomočjo virov .

  9. več na www!!! Zgodovina Interneta Internet je še vedno v fazi nastajanja. Njegov videz in dogajanje na njem sta povsem drugačna kakor pred petimi leti in najverjetneje bo internet čez pet let povsem drugačen kot danes. Oglejte si zgodovino Interneta na strani Še več pa na strani Internet: preteklost, sedanjost in prihodnost

  10. Statistika Dostop do Interneta s telefonom preko SiOLa, Arnesa, Univerz in Kiss sredi lanskega leta.

  11. Statistika Trend rasti hostov na 100,000 prebivalcev časovnem obdobju od januarja 1995 do januarja 2000 za Slovenijo in nekatere Sloveniji primerljive evropske države.

  12. Statistika Število www strani na 100,000 prebivalcev v časovnem obdobju od do za Slovenijo in nekatere Sloveniji primerljive evropske države.

  13. Statistika Procent celotne populacije, ki uporablja Internet.

  14. Statistika Procent populacije, ki ima dostop do Interneta.

  15. Statistika Oglejmo si povezave: Slovenska in EU statistika Svetovna statistika Koliko je bilo česa in koliko bo na Internetu

  16. Arnes Ustanovljen z namenom: • skrbi za načrtovanje, organiziranje in upravljanje računalniških povezav med organizacijami s področja raziskovanja, razvoja, izobraževanja in kulture, za povezovanje v izobraževalna in raziskovalna omrežja v drugih državah in s tem posredno tudi v svetovni Internet.

  17. Arnes • opravljati tudi določene centralne aktivnosti, ki omogočajo, da uporabniki lahko uporabljajo storitve na omrežju.

  18. Arnes ARNES opravlja aktivnosti na naslednjih strokovnih področjih: ·      zagotavljanje povezljivosti, ·      priključevanje novih uporabnikov, ·      višjenivojske storitve, ·      pomoč uporabnikom, ·      razvojne aktivnosti, ·      izobraževanje in promocija.

  19. Arnes Osnovne storitve, ki jih nudi omrežje uporabnikom, so: ·      elektronska pošta, ·      elektronski imenik, ·      prenos datotek med računalniki, ·      dostop do oddaljenih računalnikov, ·      elektronske konference, ·      multimedijske storitve, ·      dostop do podatkovnih baz po celem svetu, vključitev lastnih podatkovnih baz v svetovno omrežje.

  20. Arnes v šolstvu • omogoča učiteljem in učencem srednjih in osnovnih šol  pridobitev brezplačnega osebnega dostopa do izobraževalnega omrežja ARNES/Internet. • uporabniško ime (tudi račun, angl. account) skupaj z geslom (angl. password) za osebni dostop imetniku omogoča, da dostopa do omrežja ARNES preko klicne zveze (telefon ali ISDN) iz šole ali od doma oz. poljubne lokacije, od koder lahko vzpostavi telefonsko zvezo z eno od ARNESovih vstopnih točk .

  21. Arnes v šolstvu • uporaba vseh storitev omrežja ARNES je za šole brezplačna. Stroške telefonske zveze do najbližjega vozlišča ARNES uporabnik plačuje Telekomu Slovenije po ceniku za telefonske pogovore. • skupaj z možnostjo osebnega dostopa dobi vsak uporabnik tudi osebni elektronski naslov za elektronsko pošto ter 10 MB prostora na ARNESovem strežniku, kjer ima odprt elektronski poštni predal (mailbox) in rezerviran prostor za postavitev osebne domače strani.

  22. Arnes v šolstvu • ta prostor je mogoče povečati za predstavitev šole, izobraževalnih vsebin in projektov. Poštni predal je uporabniku stalno dostopen iz poljubnega dela omrežja Internet (npr. tudi iz tujine).

  23. Arnes in učitelji • vsak učitelj oz. sodelavec na srednji, osnovni ali glasbeni šoli, vrtcu ali dijaškem domu lahko dobi brezplačni osebni dostop do omrežja ARNES. • program Računalniško opismenjevanje (RO) Ministrstva za šolstvo in šport ter Zavoda RS za šolstvo in šport spodbuja vse učitelje k uporabi elektronske komunikacije ter drugih storitev omrežja pri pouku in za lastno izobraževanje.

  24. Arnes in učitelji • učitelj pridobi osebni dostop v omrežje ARNES tako, da izpolni ustrezno prijavnico, ki jo je mogoče dobiti na omrežju (na naslovu http://www.arnes.si/prijavnica.htm) ali pa jo ARNES pošlje po pošti. • učitelj-mentor lahko poleg osebnega dobi tudi posebno uporabniško ime za izvajanje pouka oz. določenega projekta – postavitev šolske domače strani, delo pri krožku,... Mentor mora v tem primeru imeti popoln nadzor nad geslom za dostop preko tega uporabniškega imena.

  25. Arnes in učitelji • na podlagi prejete prijavnice ARNES dodeli uporabniško ime in prostor na strežniku in pošlje na šolo obvestilo o dodelitvi s potrebnimi podatki (uporabniško ime, geslo, elektronski naslov).

  26. Arnes hrbtenica in klicne vstopne točke Komunikacijsko omrežje ARNES je sestavljeno iz hrbtenice (angl. backbone) omrežja, ki povezuje kraje po Sloveniji, in strank omrežja, ki so priključene na hrbtenico ARNES na njenih vozliščih. Hrbtenica omrežja je povezana v tuja omrežja preko mednarodnih vodov.

  27. Arnes hrbtenica in klicne vstopne točke

  28. Arnes hrbtenica in klicne vstopne točke V vseh omrežnih skupinah se nahajajo vozlišča ARNES z vstopnimi točkami za klicni dostop z ISDN opremo in analognimi modemi, ki uporabljajo običajne telefonske povezave. Na vsaki vstopni točki sta na razpolago dve številki (liniji), ki sta funkcionalno enaki, s tem, da le linija B podpira neposredni terminalski priklop brez vzpostavitve PPP povezave (npr. javni dostop do COBISS sistema).

  29.  Omrežna skupina   Lokacija   Linija A   Linija B  061 Ljubljana (061) 179-7000 (061) 309-3000 062 Maribor (062) 300-300 (062) 300-370 063 Celje (063) 42-08 (063) 42-28 064 Kranj (064) 376-100 (064) 376-500 065 Nova Gorica (065) 123-000 (065) 123-200 066 Koper (066) 48-28 (066) 48-26 067 Postojna (067) 28-08 (067) 28-28 068 Novo mesto (068) 39-132 (068) 39-136 069 Murska Sobota (069) 12-600 (069) 16-000 0601 Trbovlje (0601) 53-400 (0601) 53-460 0602 Ravne na Koroškem (0602) 280-000 (0602) 280-300 0608 Krško (0608) 24-100 (0608) 24-103 Arnes hrbtenica in klicne vstopne točke Povezava na Arnes.

  30. ISDN Tehnologija ISDN (Integrated Services Digital Network) je naslednji korak v razvoju javnih komunikacijskih omrežij. Ta tehnologija ni novost, saj so jo začeli razvijati že sredi sedemdesetih let. Namesto analognih povezav za prenos podatkov prek telefonskega omrežja uporablja digitalno tehnologijo za prenos podatkov, govora in drugih telekomunikacijskih storitev.

  31. ISDN To pomeni, da podatki potujejo v digitalni obliki, kar pomeni, da ISDN modem ni modem (modulator-demodulator) ampak vmesni člen med telefonskim priključkom in računalnikom. Torej je njegova naloga podatke usmerjati.

  32. ISDN Slika modema TA:

  33. ISDN • za uporabo v računalniške namene so najbolj zanimivi hitrejši prenos podatkov in zanesljivejše povezave kakor pri uporabi klasičnih modemov. • hitrosti prenosa podatkov s 300 bitov na sekundo (uporabnik je lahko sproti bral besedilo, ki se je prenašalo preko modema. nato 1200 in 2400 b/s, nekoliko pozneje še na 9600 b/s. • potem strmo naraščanje (14.400, 16.800, 19.200, 28.800, 33.600 b/s, 56.400 b/s s standardom V90). • ISDN tehnologija omogoča prenos podatkov s hitrostjo 64 Kb/s. • praktično te hitrosti ne moremo doseči

  34. ISDN • teoretično in praktično delovanje ISDN tehnologije je opisana nahttp://www.uni-mb.si/~uelulv50b/isdn1/isdn.html • več o modemih in ISDN priključkih najdete tudi na strani http://www.usr.com/izdelovalcev Tricom.

  35. ISDN • največja prednost ISDN tehnologije je dvokanalna • to pomeni, da je ISDN priključek podoben dvema individualnima telefonskima linijama. • lahko uporabljamo oba kanala naenkrat za prenos podatkov, kar podvoji hitrost prenosa (128 Kb/s) ali pa pri enokanalni povezavi še vedno omogoča en kanal za nemoteno delovanje telefonski storitev. • sprva je bila taka tehnologija zelo draga za povsem običajnega uporabnika, danes pa je cena vsaj trikrat nižja. Cena paketa ISDN 3000 v katerem dobimo poleg digitalne povezave še vmesnik ISDN in telefonski aparat ISDN (+modem) znaša danes okoli 40.000 SIT.

  36. Elektronska pošta • sporočila, ki se prek Interneta prenašajo s protokolom preprostega prenašanja sporočil (SMTP, Simple Mail Transport Protocol). • internetovska pošta je daleč najbolj priljubljena in uporabljena storitev na Internetu. • večina uporabnikov Interneta uporablja izmed vseh servisov, ki jih ta nudi, redno samo elektronsko pošto.

  37. Elektronska pošta Programi za prebiranje elektronske pošte: • nekateri nudijo pregled pošte, novic in spletnih strani hkrati • obstajajo tudi specialni programi, namenjeni le prebiranju pošte • Outlook, Outlook Express, Eudora

  38. Nastavitev naslova v Outlook Expresu Potek se nahaja na informacijskih listih

  39. Elektronska pošta Obstaja mnogo ponudnikov brezplačnih e-mail naslovov: • Hotmail, Yahoo, Excite (v tujini) • Slo.Net, Email.si, Mail.star.si (v Sloveniji)

More Related