1 / 31

RAČUNALNIŠKA GRAFIKA – 2. DEL

RAČUNALNIŠKA GRAFIKA – 2. DEL. Pripravil: Simon Konečnik. Bitne slike. Imenujemo jih tudi rastrske slike Njihov izvor je: digitalna kamera, optični bralnik ali programi za delo z bitno grafiko Množica pik (pikslov) ustvari vtis podobe

kyria
Télécharger la présentation

RAČUNALNIŠKA GRAFIKA – 2. DEL

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. RAČUNALNIŠKA GRAFIKA – 2. DEL Pripravil: Simon Konečnik

  2. Bitne slike • Imenujemo jih tudi rastrske slike • Njihov izvor je: digitalna kamera, optični bralnik ali programi za delo z bitno grafiko • Množica pik (pikslov) ustvari vtis podobe • Vsaka točka (piksel) ima podatke o svetlosti in odtenku barve • Prehodi med točkami (piksli) so zvezni

  3. Primer bitne slike

  4. Primer bitne slike Pravokotna mreža pikslov bitne slike

  5. Vektorske slike • Sestavljene so iz matematično opisanih krivulj in črt • Zahtevajo razmeroma malo prostora na zunanjem pomnilniku • Sliko lahko povečujemo, jo pomanjšujemo in se kakovost slike v ničemer ne spremeni • Galerijo vektorskih (in tudi nekaj rastrskih) slik v Microsoft Officu imenujemo cliparts ali po naše izrezki

  6. Vektorske slike

  7. Programi za lastno izdelavo vektorskih slik • Microsoft Visio • Corel Draw • Adobe Illustrator • Auto Cad itd.

  8. Ločljivost smo že deloma spoznali. Tokrat bomo znanja razširili na primere: • ločljivosti slike, • ločljivosti zaslona in • ločljivosti tiskalnika.

  9. Ločljivost slike • nanaša se na število pikslov na sliki • merimo jo v številu slikovnih pik na palec (pixels per inch) v enoti ppi • kakovost slike je premosorazmerna z velikostjo ločljivosti

  10. Primer izračuna ločljivosti 6 . 1 KB = 6 .1024 B = 6144 B; ostane še 860 bitov, ki niso zasedeni Črno bela slika, ki ima dolžino in višino enega palca (2,54 cm) in je optično prebrana z ločljivostjo 72 ppi, ima tako 72 . 72 pik, kar znese 5184 slikovnih pik. Velikost take datoteke je 6 KB.

  11. Ločljivost zaslona • Določa jo izdelovalec zaslona in se je ne da spreminjati • MAC-i imajo ločljivost 72 ppi, PC-i pa 72 ppi (Windows 95 in 98) ter 96 ppi ali 120 ppi • Od ločljivosti zaslona je odvisna velikost prikaza slike na zaslonu, in je ne smemo mešati z ločljivostjo slike

  12. Primer Primer slike z ločljivostjo 72 ppi (levo) in 144 ppi (desno) pri enaki ločjivosti zaslona 96 ppi

  13. Ločljivost zaslona • Poleg ločljivosti, s katero zaslon prikazuje slikovne pike, ima še vsaka pika barvno ločljivost. To ločljivost smo že spoznali predhodno in jo imenujemo barvna globina

  14. Ločljivost zaslona • Poleg ločljivosti, s katero zaslon prikazuje slikovne pike, ima še vsaka pika barvno ločljivost. To ločljivost smo že spoznali predhodno in jo imenujemo barvna globina

  15. Nekaj podatkov o zaslonu • nastavitvena ločljivost zaslona je lahko: • 640 x 480 pik • 800 x 600 pik, • 1024 x 768 pik, • 1280 x 720 pik, • 1280 x 1024 pik itd. • pri delu z grafiko potrebno imeti zaslon z visoko barvno globino (vsaj 32-bitno)

  16. Izgled zaslona • Ločljivost lahko nastavljamo od 800 x 600 do 1280 x 1024 pik • Optimalno je 1024 x 768 • Večji kot je zaslon, večjo ločljivost si bomo nastavili • Za grafiko so priporočljivi 19 palični zasloni

  17. Ločljivost tiskalnika • podaja se v enoti število pik na palec (dots per inch) ali okrajšano dpi • Tiskalniki za domačo rabo imajo nižjo ločljivost (laserski nekoč 300 dpi, danes 1200 dpi), vendar je trend naraščanja ločljivosti pri brizgalnih tiskalnikih zelo velik (tudi 4800 x 1200 dpi)

  18. Primeri ločljivost specialnih tiskalnikov • laserski osvetljevalniki za tiskarske storitve imajo ločljivost 2400 dpi in več Gostota rastra • pomeni število črt na palec (lines per inch) z oznako lpi • Časopise tiskajo z gostoto rastra 120 do 133 lpi • Knjige z 200 lpi …

  19. Gostota rastra pri optičnem branju • Lpi-ji so pomembni tudi pri optičnem branju • Za optično branje iz časopisnega papirja zadošča 85 – 150 lpi • iz revij 135 – 175 lpi • in iz knjig s kvalitetno barvno vsebino 225 – 300 lpi

  20. Barvni modeli • Barvni modeli so načini zapisa in prikaza barvnih vrednosti • Delo z računalnikom ima opraviti največkrat z dvema barvnima modeloma: • RGB: Red (Rdeča), Green (Zelena), Blue (Modra) • CMYK: Cyan (Modrozelena), Magenta (Škrlatna), Yellow (Rumena), BlacK (Črna)

  21. Barvni model RGB

  22. Značilnosti modela RGB • Aditivni (seštevalni model) • Barve spektra dosežemo z mešanjem treh osnovnih barv v različnih vrednostih • Uveljavitev tega modela so prinesle prednosti: • manjše datoteke v primerjavi z drugimi modeli, • dober prikaz na zaslonu napram ostalim modelom in • večji barvni razpon od modela CMYK

  23. Barvni model CMYK • (odštevalni) barvni model, saj z združevanjem osnovnih barv spreminjamo barvo in če mešamo vse tri osnovne barve, dobimo sivo barvo • Zato je v kartuši tiskalnika še vedno črna barva • To je osnovni barvni model v tiskarstvu

  24. Zapisi datotek računalniške grafike • Različni zapisi (formati) datotek prinašajo različne lastnosti • Nekateri so primerni za objavo na spletu, drugi za izpis datoteke z domačim tiskalnikom, tretji so namenjeni predpripravi za tisk itd.

  25. Zapis BMP • osnovni grafični zapis za bitne slike, ki sicer pripada programu Slikar (Paintbrush) iz Windovsov in ga je torej razvil Microsoft • Datoteke nastajajo znotraj računalnika in imajo zelo slabo kompresijo, kar posledično pomeni, da so velike • Zapis je primeren le za manjše datoteke • Novi trendi kažejo določene izboljšave (več kompresije)

  26. Zapis GIF • GIF pomeni Grafics Interchange Format • Operira le z 256 barvami – torej omogoča le 8 bitne slike • omogoča prosojnost • Stiskanje poteka po postopku RLE (to išče ponavljajoče se barvne vrednosti), ki ne povzroča izgube kakovosti • Uporabljamo ga predvsem za objavo slik na spletu • Njegov “podaljšek” je animirani GIF

  27. Zapis JPEG • JPEG pomeni Joint Photografic Expert Group • JPEG zapis slike dela s 24 biti oz. s 16 milijoni barv • Ideja zmanjšanja datotek je v združevanju pik, ki imajo enake ali podobne barvne odtenke • Izgube so 1/10 ali več, odvisno od nastavitev kompresije

  28. Uporaba: za predstavitve, objavo na internetu in osnovno delo na računalniku • JPEG ni primeren za arhive slik, sploh tiste, ki jih večkrat odpremo

  29. Zapis TIFF • TIFF pomeni Tagged Image File Format • Podobno kot JPEG zapis tudi TIFF stiska datoteke, vendar brez izgub • Stiska le popolnoma enake barvne odtenke v sliki • Datoteke so v primerjavi z JPEG ogromne • To je najprimernejši format za predpripravo za tisk

  30. Zapis PNG • PNG pomeni Portable Network Graphic • Je protiutež oz. nadgradnja zapisa GIF • Veliko uporabnikov je zaradi boljše kakovosti prešlo iz JPEG zapisa na PNG • Z njim lahko ustvarjamo kompleksne prosojne grafike

  31. Lastni zapisi • Vsak program za delo z grafiko ima tudi lastni zapis, katerega nam najprej ponudi • Ta zapis je načeloma najboljši za delo v tem programu, ni pa edini • Primeri: Visio (VSD), Corel Draw (CDR), Photo shop (PSD in PDD) …

More Related