1 / 18

EVROPSKA CENTRALNA BANKA

EVROPSKA CENTRALNA BANKA. zgodovina, faze nastajanja, institucionalna ureditev. DENARNE UNIJE. 1865-1870 Latinska evropska denarna unija, obramba bimetalizma, zlato in srebro (Švica, Belgija, Francija, Italija) francosko-nemška vojna 1870-71, Nemčija zlati standard

lance
Télécharger la présentation

EVROPSKA CENTRALNA BANKA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. EVROPSKA CENTRALNA BANKA zgodovina, faze nastajanja, institucionalna ureditev

  2. DENARNE UNIJE • 1865-1870 Latinska evropska denarna unija, obramba bimetalizma, zlato in srebro (Švica, Belgija, Francija, Italija) francosko-nemška vojna 1870-71, Nemčija zlati standard • 1873-1924 Skandinavska denarna unija, uporaba valut Danska, Norveška, Švedska • Bretton Woods 1944-1971, US$, zamenljivost za zlato, inflacija v šestdesetih, 1971 proglasitev nezamenljivosti US$, divergenca med evropskimi valutami, devalvacije, “kača”, “kača v tunelu”

  3. MONETARNI SISTEM povezava ekonomskih politik držav v ekonomski skupnosti • Povezava valut v enoten sistem proti valutam tretjih držav. • Fiksni medsebojni tečaji valut držav članic ekonomske skupnosti. • Znotraj ekonomske skupnosti so plačila z valutami držav članic svobodna. • Ni enotne centralne banke. • Devizne rezerve niso upravljane enotno. • Ni mehanizma koordinacije ekonomskih politik članic. • Posamezna država članica lahko ustvari primanjkljaj znotraj ali izven ekonomske skupnosti.

  4. POGOJI ZA DELOVANJE EKONOMSKE IN MONETARNE UNIJE • Centralizacija monetarne politike. • Enotna centralna banka ali enotno voden sistem centralnih bank članic kontrolira stabilizacijsko politiko. • Konvertibilnost valut članic unije. • Enotno delovanje finančnega trga v državah članicah. • Integracija trga kapitala. • Enaka inflacija. • Harmonizacija fiskalnih sistemov članic. • Plačilno bilančna neskladja so nadomeščena z neusklajenostmi po regijah. • Podobna raven gospodarske razvitosti držav članic. • Dobro razvit sistem transferov sredstev v manj razvite regije in v regije, ki jih je nadpovprečno prizadel zunanji šok. • Prilagoditev ravni plač v članicah enotni ravni plač v uniji. • Stalna koordinacija vseh ekonomskih politik držav članic.

  5. KORISTI MONETARNE INTEGRACIJE • Večja integriranost trga blaga, storitev in produkcijskih faktorjev. • Transparentne in primerljive cene. • Povečana konkurenca in specializacija. • Boljša alokacija zmogljivosti. • Stabilnost cen, obresti in deviznega tečaja do valut tretjih držav. • Znižani stroški transakcij med valutami in stroški zavarovanja tveganja sprememb deviznega tečaja (hedging). • Zmanjšane omejitve pri trgovanju ustvarjajo dodatno menjavo. • Manjše tveganje pri dolgoročnih investicijskih odločitvah. • Koordinacija ekonomskih politik omogoča manjše tržne distorzije kadar pride do makroekonomskega neravnovesja. • Zmanjša se potreba posamezne države po deviznih rezervah. Potrebne so le še za poslovanje s tretjimi državami. • Ustvarjeni so pogoji za dodatno akumulacijo kapitala

  6. STROŠKI MONETARNE INTEGRACIJE • Izguba samostojne monetarne in z njo tečajne politike je pomembna v primeru, če imajo države članice različen poslovni cikel. • Podobnost poslovnega cikla je odvisna od gospodarske povezanosti držav, zlasti njihove medsebojne menjave. • Manjša produktivnost produkcijskega faktorja v državi članici vodi do njegove nezaposlenosti. Rešitev je v mobilnosti dela in fleksibilnosti plač. • Kapital priteka v gospodarsko najbolj uspešne regije. Iz gospodarsko manj uspešnih regij kapital odteka. Rešitev je v trasferih med uspešnejšimi in manj uspešnimi regijami. • Država izgubi seigniorage – dohodek od gotovine po kateri povprašuje tujina. V resnici gre za obliko javnega dolga, ki se lahko nadomesti z drugo obliko tega dolga.

  7. OPTIMALNO DENARNO PODROČJE Ali je smiselno odpraviti nacionalno valuto? Tečaji – apreciacija in depreciacija Kriteriji za optimalno denarno področje • mobilnost dela (Mundell) • diverzifikacija produktov (Kenen) • odprtost (McKinnon) • fiskalni transferi • homogenost preferenc • solidarnost Ali je EU optimalno denarno področje? asimetrični udari in izguba orodja gospodarske politike

  8. INFLACIJA V DRŽAVAH EU 1960 1970 1975 1980 1990 2000 Avstrija 1.9 4.4 8.4 6.3 3.3 2.4 Belgija 0.3 3.9 12.8 6.7 3.5 2.5 Danska 1.3 6.5 9.6 4.7 2.7 2.9 Finska 3.2 2.7 17.8 11.6 6.1 3.4 Francija 4.1 5.8 11.7 13.5 3.4 1.7 Nemčija 1.5 3.4 5.9 5.4 2.7 1.9 Italija 1.4 4.8 16.9 21.3 6.5 2.5 Španija 1.2 5.8 16.9 15.5 6.7 3.4 Vel. Britanija 1.0 6.4 24.2 18.0 9.5 2.9

  9. KRONOLOGIJA EVROPSKE INTEGRACIJE Julij 1952 – Evropska skupnost za premog in jeklo (Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Luxemburg, Nizozemska) (6) Januar 1958 - Rimska pogodba, EGS (EEC) in Euratom Januar 1973 – pridružitev Danske, Irske in Velike Britanije (9) Januar 1981 – pridružitev Grčije (10) Januar 1986 – pridružitev Španije in Portugalske (12) November 1993- uveljavitev pogodbe o EU (Maastrichtske pogodbe) Januar 1995 – priključitev Avstrije, Finske in Švedske (15) Maj 1999 – uveljavitev Amsterdamske pogodbe iz 1997 Februar 2003 – uveljavitev pogodbe iz Nice iz 2001 širitev EU 2003– konvencija za Evropsko ustavo Maj 2004 – priključitev Češke, Estonije, cipra, latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovaške in Slovenije (25) Junij 2007– priključitev Romunije in Bolgarije Junij 2007– pogodba o ustavi

  10. NASTANEK ECB IN EMU Nacionalna valuta – bankovci, monopol tiskanja denarja, simbol suverenosti ECB – evropski sistem centralnih bank, prenos denarne politike, cilj - cenovna stabilnost Rimska pogodba 1. januarja 1958 – ne predvideva denarne unije; Bretton Woods, • 1962 Marjolin Memorandum EC, prve razprave o denarni integraciji • 1964komite guvernerjev CB Evropske gospodarska skupnosti (EGS) • 1972 sistem “kače” zmanjšanje nihanj tečajev, “kača v tunelu” • 1979 nastanek evropskega denarnega sistema (EMS), ECU merska enota • 1988 ekspertna analiza za kreiranje EMU, Delors committe • 1989EC soglaša z ustanovitvijo EMU v treh stopnjah • 1992 Maastrichtska pogodba, 1993 Frankfurt določen za sedež Evropskega denarnega instituta (EMI) • 1997 Pakt stabilnosti in rasti • 1998ustanovitev ECB in ESCB, enajst članic, 2001 še Grčija • 1999 start 3. faze, enovita denarna politika, določitev fiksnih razmerij • januar 2002 – € bankovci in kovanci • maj 2004 – 10 novih članic EU se vključi v ESCB

  11. FAZE NASTANKA ECB IN EMU 1. faza: (julij 1990-december 1993) zmanjšanje razlik in ovir za finančno integracijo, odprava omejitev kapitalskih tokov, posvetovanja o denarni politiki, 2. faza: (januar 1994-december 1998) organizacijska struktura EMU in gospodarska konvergenca EMI – kooperacija centralnih bank, priprave, 2.maj 1998 odločitev o vstopu 11 članic v EMU in o sestavi izvršnega odbora, junij 1998 ECB zamenja EMI 3. faza : (januar 1999) določitev fiksnih razmerij: ime euro, uporaba eura ali domače valute 1 € =1.95583 DM 1 € = 40.3399 BF 1 € =340.750 grških drahem (vstop januar 2001) Zaključek: 1.januar 2002 uvedba bankovcev in kovancev 1.januar 2007 vstop Slovenije 1. maj 2004 vključitev 10 novih članic v ESCB

  12. POGOJI ZA VSTOP Ekonomska konvergenca – inflacija (rast življenjskih stroškov) največ 1.5 odstotne točke nad inflacijo v treh državah z najnižjo inflacijo; • proračunski deficit manjši od 3% BDP; • javni dolg manjši od 60% BDP; • dolgoročna obrestna mera 2 odstotni točki nad obrestno mero treh z najnižjo Pravna konvergenca • odprava nekompatibilnosti oziroma ureditve, ki nasprotuje Pogodbi ali Statutu ECB; • neodvisnost CB-zakonska regulacija za integracijo v ECB, polno sodelovanje z ECB; Izjeme - članice z derogacijo zadržijo denarno suverenost: Švedska in nove članice; - članice s posebnim statusom, Danska in Vel. Britanija;

  13. ECB, ESCB IN EUROSISTEM ESCB = ECB + NCB (27 držav EU) institucionalni okvir brez pravne osebnosti Eurosistem= ECB + NCB (15 držav z €) ECB pravna oseba, ki more sklepati pogodbe recimo z IMF, BIS, OECD NCB v Eurosistemu opravljajo naloge ECB, ki so jim dodeljene in v skladu z odločitvami, guvernerji NCB so člani izvršnega odbora, NCB (15 držav) so “delničarji” ECB NCB v ESCB (2+15 držav - nečlanice Eurosistema) so člani ESCB in ne izvajajo denarne politike ECB, vendar morajo svojo politiko izvajati tako, da prispevajo k politiki ECB

  14. UPRAVLJANJE ECB Svet guvernerjev (Governing Council) (6 članov izvršnega odbora + 15 guvernerjev), 1 član=1 glas = 19; ko bo članic 15 zapleten sistem rotacij, delitev članic na dve skupini (5+ ostali), ko bo članic 22, delitev na tri skupine, 2 krat mesečno denarna politika Izvršni odbor (Executive Board) dnevno delovanje ECB (6 članov) Razširjeni svet (General Council) povezava z ne-€ članicami EU, predsednik in podpredsednik ECB + guvernerji vseh CB EU članic (29 članov) • ECB smernice, navodila, notranje odločitve

  15. NEODVISNOST ECB NEODVISNOST • Institucionalna – prepoved sprejemati navodila oziroma dajati navodila • Pravna – ECB je pravna oseba • Osebna – 5 letni mandat guvernerjev in 8 letni mandat članov odbora • Funkcionalna in operativna – izključna pravica v denarnih zadevah • Finančna in organizacijska – lastna sredstva ODGOVORNOST - Odgovornost za denarno politiko, kolektivna odgovornost državljanom euro sistema, poročila in pojasnitve ukrepov, kolektivna odgovornost, NCB zakonodajni oblasti odgovorne le za stvari v njihovi pristojnosti SODELOVANJE • Evropski parlament – poročila, pričanja na zahtevo, vprašanja • Evropski svet – neobvezen dialog, sodelovanje na ECOFIN (Svet gospodarskih in finančnih ministrov) • Evropska komisija – komisar za gospodarske in monetarne zadeve

  16. NALOGE ECB • določanje in izvajanje denarne politike (kontrola primarnega denarja); • izvajanje politike prodaje in odkupa deviz; • upravljanje z uradnimi deviznimi rezervami; • podpiranje tekočega delovanja plačilnega prometa; • izdaja € bankovcev; • zbiranje statističnih podatkov; centralizirano odločanje in decentralizirano izvajanje

  17. DELOVANJE ECB Cilji • cenovna stabilnost; • podpora splošni gospodarski politiki; • zavezanost odprtemu tržnemu gospodarstvu - denacionalizacija denarne in tečajne politike in puščanje ostale politike državam članicam; ECB postane odgovorna za denarno in tečajno politiko - vpliv ECB na gospodarsko politiko držav; neobvezna priporočila za gospodarsko politiko (Broad Economic Policy Guidelines); procedure (Luxemburška- zaposlovanje, Cardiffska strukturne spremembe, Lizbonska- strategija razvoja)

  18. DENARNA POLITIKA ECB Transmisijski mehanizem denarne politike - reguliranje M0  M1 in obresti  cene, delnice na kapitalskem trgu, gospodarska aktivnost cenovna stabilnost (harmoniziran indeks življenjskih stroškov) inflacija pod 2%, blizu 2%, nevarnost deflacije, merjenje kvalitete, geografska variabilnost srednjeročna medletna inflacija • politika odprtega trga, kratkoročno kreditiranje, obvezne rezerve • tečajna politika, ERM2 • rezerve ECB – transferi NCB 50 mrd €, 15% v zlatu 85 % v $ in jenih Ostale funkcije plačilni promet, izdajanje bankovcev in kovancev v NCB, statistika

More Related