ODNOS MED PRAVOM EU IN NACIONALNIM PRAVOM

1. ODNOS MED PRAVOM EU IN NACIONALNIM PRAVOM Dr. Janja Hojnik 7., 14. in 21. 12.2010

2. TEMELJNA NAČELA ODNOSA MED PRAVOM EU in NACIONALNIM PRAVOM • Temeljni ustavni problem: katero pravo prevlada v primeru konflikta? • Mednarodno pravo: države so ‘masters of the treaties’

3. Ustava Republike Slovenije 3. a člen (3) Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij. 8. člen Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.

4. TEMELJNA NAČELA ODNOSA MED PRAVOM EU in NACIONALNIM PRAVOM • PEU in PDEU nimata določb o tem (diplomatic ommission?) • Odločilna vloga Sodišča EU (teleološka razlaga): • Načelo avtonomnosti • Načelo primarnosti • Načelo neposredne uporabnosti • Načelo neposrednega učinka Pravo EU je suvereno

5. Zadeva Van Gend en Loos, 26/62

6. DEJANSKO STANJE • transportno podjetje Van Gend en Loos iz Nizozemske je v letu 1960 iz Nemčije uvozilo na Nizozemsko določeno količino kemičnih substanc; • na podlagi carinske tarife, ki je veljala med leti 1947 in 1960, bi moralo za njih plačati 3% uvozno carino, družba pa je morala plačati 8% uvozno carino, ker je Nizozemska spremenila carinske razrede v tarifi; • družba Van Gend en Loos se je pritožila na Nizozemsko komisijo za tarifne zadeve, ker je menila, da pomeni povišanje carine s 3% na 8% kršitev člena 12 Rimske pogodbe; • tarifna komisija je avgusta 1962 prekinila postopek in od SES zahtevala odgovor na predhodno vprašanje: • ali lahko državljani DČ na podlagi člena 12 RP uveljavljajo določene pravice, ki jih morajo sodišča v DČ upoštevati?

7. Člen 12 Rimske pogodbe: Države članice ne bodo med seboj uvajale nobenih novih uvoznih ali izvoznih carin ali drugih dajatev z enakovrednim učinkom, in tudi ne bodo povečevale tistih, ki jih že uporabljajo v medsebojnem trgovanju. • Danes člen 30 PDEU: Carine na uvoz ali izvoz in vse dajatve, ki imajo enak učinek (kot carine), so prepovedane med državami članicami.

8. Mnenje generalnega pravobranilcadoločba člena 12 PES ne bi smela biti neposredno učinkovita, saj nimajo vse države v svoji ustavni ureditvi enakih določil glede razmerja med nacionalnim in mednarodnim pravom oz. pravom Skupnosti. Stališče Belgije, Nemčije in NizozemskeČlen 12 PES pomeni obveznost le za države članice, ki morajo pravila šele realizirati s svojo notranjo zakonodajo, in ne predstavlja nobenega neposrednega upravičenja za posameznike;PES se ne razlikuje od ostalih mednarodnih pogodb;Morebitne kršitve uveljavljati le na podlagi členov tožbe proti DČ.

9. ODLOČITEV SODIŠČA EU • Evropska skupnost kot nadnacionalna tvorba se precej razlikuje od drugih mednarodnih organizacij; • Skupnost tvori nov pravni red v mednarodnem pravu, v katerem so države članice na določenih področjih omejile svoje suverene pravice; • subjekti tega pravnega reda so poleg držav članic tudi pripadniki teh držav; • gre za nov pravni red, avtonomno ustvarjen, ki se uporablja primarno, ima prednost pred pravnimi redi držav članic ter pravila teh derogira ali razveljavi.

10. ODLOČITEV SODIŠČA EU • Člen 12 PES vsebuje jasno, nepogojno in takojšnjo prepoved, ki pomeni negativno obligacijo za državo • gre za določbo, ki je neposredno učinkovita in ustvarja individualno pravico posameznikov, ki mora biti s strani nacionalnih sodišč spoštovana in zaščitena • dramatično povečanje obsega in učinkovitosti prava Skupnosti

11. Zadeva Costa v. E.N.E.L., 6/64 • Konflikt med vrsto določb PES in italijanskim zakonom o nacionalizaciji elektro podjetja, katerega delničar je bil tudi Costa; zakon je bil sprejet kasneje kot Rimska pogodba; • Sodišče EU je jasno glede načela primarnosti: • Z ustanovitvijo Skupnosti za nedoločen čas, z lastnimi institucijami, lastno osebnostjo, lastno pravno sposobnostjo … so države članice omejile svoje suverene pravice, čeprav na omejenih področjih, in tako oblikovale pravo, ki zavezuje tako njihove državljane kot tudi njih same. • Integracija določb prava Skupnosti v pravo držav članic slednjim preprečuje, da podelijo prednost enostranskim in kasnejšim ukrepom pred pravom ES. Takšen ukrep ne sme biti v neskladju s pravnim sistemom ES. Razlika v pravu ES od države do države bi ogrozila doseganje ciljev Pogodbe o ES. • Obveznosti, sprejete s Pogodbo o ES, ne bi bile nepogojne, če bi se jim bilo mogoče izogniti s kasnejšimi zakonodajnimi akti držav podpisnic. • Iz tega izhaja, da pravo Pogodbe, neodvisen pravni vir, ne more biti prevladano s strani domačih pravnih pravil v katerikoli obliki.

12. Zadeva IHG, 11/70 • Konflikt med uredbo ES in nemškim Temeljnim zakonom; • Tožnik pred nemškim sodiščem je trdil, da uredba ES krši načelo sorazmernosti iz TZ; • Sodišče EU: • Pravo, ki temelji na Pogodbi o ES, ne more biti izpodbito na temelju nacionalnega prava katerekoli vrste; veljavnost ali učinki akta ES znotraj DČ ne morejo biti prizadeti zaradi trditev, da akt nasprotuje temeljnim pravicam v ustavi zadevne držav. • Ratio: ohranitev učinkovitosti prava EU ne glede na ceno za nacionalne pravne rede.

13. Načelo avtonomnosti prava EU • pravni red EU je samostojen in se razvija neodvisno od pravnih sistemov držav članic; • veljavnost predpisa EU se avtomatično širi na ozemlje vseh DČ; • pravo EU nastaja, velja, se razlaga in uporablja izključno v skladu s pravili samega prava EU, neodvisno od kateregakoli sistema nacionalnega ali mednarodnega prava.

14. Načelo primarnosti prava EU • pravna pravila vseh oblik, ki so sprejeta na ravni EU, prevladajo nad vsemi oblikami pravnih pravil DČ; • pravo, ki izhaja iz Pogodb EU, je neodvisen vir prava, in ga s pravili pravnih redov DČ ni mogoče spreminjati, ne da bi postala vprašljiva celotna pravna podlaga skupnosti; • Vpliv: • prepoved sprejetja prava DČ v nasprotju s pravom EU; • neuporaba predpisa DČ, če je v nasprotju s pravili EU; • lex posterior derogat legi priori ne velja za pravo DČ v. pravo EU • Ali gre za hierarhijo ali/in ustavni pluralizem?

15. Kaj naj naredi nacionalni sodnik? • Vsaka podelitev učinka nacionalnemu pravu, ki nasprotuje pravu EU, predstavlja zanikanje obveznosti DČ iz Pogodb EU; • Nacionalno sodišče, ki je pozvano k uporabi prava EU, ima obveznost podeliti polno učinkovitost pravu EU, tudi če mora za to odkloniti uporabiti nasprotno nacionalno zakonodajo, četudi sprejeto kasneje od prava EU, in ni zavezano pred odločitvijo čakati na presojo ustavnega sodišča ali nacionalnega zakonodajalca. Simmenthal, 106/77 • Danes velja tudi za upravne organe, Larsy, C-118/00 • To ne pomeni, da nacionalno pravo postane neobstoječe – lahko obvelja za situacije, ki ne zadevajo prava EU.

16. Kontroverznost načela primarnosti za ustavna sodišča DČ • Zgodba Solange:– nem. Vrhovno upravno Sodišče (1974-1986): „Solange die Europäische Gemeinschaft (…) einen wirksamen Schutz der Grundrechte gegenüber der Hoheitsgewalt der Gemeinschaften generell gewährleistet, der dem vom Grundgesetz als unabdingbar gebotenen Grundrechtsschutz im Wesentlichen gleich zu achten ist (…) wird das BVerfG seine Gerichtsbarkeit über die Anwendbarkeit von abgeleitetem Gemeinschaftsrecht, das als Rechtsgrundlage für ein Verhalten deutscher Gerichte oder Behörden im Hoheitsgebiet der Bundesrepublik Deutschland in Anspruch genommen wird, nicht mehr ausüben und dieses Recht mithin nicht mehr am Maßstab der Grundrechte überprüfen.“

17. Kontraverznost načela primarnosti v sodobnem času • Ustava EU: člen I-6: Ustava in pravo, ki ga pri izvrševanju svojih pristojnosti sprejmejo institucije EU, imajo prednost pred pravom držav članic. • Izbrisano iz Reformne pogodbe, vendar dodaja posebno Izjavo o primarnosti: »Konferenca opozarja, da so v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča EU pogodbe in pravo, ki jih Unija sprejme na podlagi pogodb, nad pravom držav članic, in sicer pod pogoji, ki so določeni v omenjeni sodni praksi. Konferenca je poleg tega sklenila, da bo tej sklepni listini priloženo mnenje pravne službe Sveta o primarnosti iz dokumenta 11197/07 (JUR 260): Mnenje pravne službe Sveta z dne 22. junija 2007. Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da predstavlja primarnost prava ES temeljno načelo zakonodaje Skupnosti. Sodišče meni, da je to načelo neločljivo povezano s posebno naravo Evropske skupnosti. Ko je bila izrečena prva sodba te ustaljene sodne prakse (Costa/ENEL1, 15. julij 1964, zadeva 6/64), Pogodba takšne primarnosti ni omenjala. To velja še danes. Dejstvo, da načelo primarnosti ne bo vključeno v bodočo pogodbo, na noben način ne spreminja obstoja tega načela in sedanje sodne prakse Sodišča.«

18. Kaj pa pravo EU v. mednarodno pravo? • VS ZN Kadija označi za sodelavca bin Ladna in TAlibanov; vsi člani ZN morajo v skladu z več resolucij ZN zamrzniti finančna sredstva takih oseb; • Za območje EU to resolucijo izvaja Svet EU z uredbo, v prilogi katere so navedena imena oseb; • Kadi zahteva razveljavitev te uredbe, sklicujoč se na kršitev ČP; • Splošno sodišče EU tožbo zavrne – uredba implementira Resolucije ZN; MP ima prednost pred pravom ES in SPS ne more presojati zakonitosti aktov ZN (razen ius cogens); • Sodišče tožbi ugodi – uredba krši splošna načela prava EU (pravica do obrambe); • ‘solange’ razlaga • Ali takšna odločitev res ne omaje primarnosti MP? Zadeva Kadi, C-402&415/05 Yassin al Kadi

19. Koncept mednarodnega prava; izbirajo države: monizem in dualizem “neposredna uporabnost… pomeni, da je potrebno pravila prava ES v celoti in enotno uporabljati v vseh državah članicah od začetka do konca njihove veljavnosti.” (Simmenthal, 106/77) neposredna uporabnost zagotavlja, da pravila prava EU prodirajo v nacionalne pravne rede držav članic, ne da bi bila potrebna njihova implementacija v EU: avtomatičnost odvisna od pravnega akta Neposredna uporabnost

20. PEU, PDEU – po ratifikaciji v DČ uredbe – člen 288 PDEU Kaj pa direktive? sprejem direktive v pravni red DČ ≠ sprejem izvedbenih predpisov Sodišče EU: direktive so za državne organe neposredno uporabne po izteku vacatio legis oz. z notifikacijo DČ; za sodišča in posameznike pa s potekom implementacijskega roka (Inter-Environnement Vallonie - C-129/96;Mangold v Helm - C-144/04) Neposredna uporabnost

21. Neposredni učinek določb prava EU - Izjema v mednarodnem pravu pravno pravilo z neposrednim učinkom posameznikom podeljuje pravice, ki jih morajo varovati nacionalna sodišča Sprva razvito glede določil Pogodbe, nato pa na temelju argumentov učinkovitosti prava EU razširjeno tudi na druge akte.

22. Kriteriji za neposredni učinek Določilo mora biti:- zadosti jasno in precizno;- nepogojno;- self-executing;= PRAVNO POPOLNA NORMA (Van Gend, 26/62)

23. neposredni učinek- pomeni, da se posameznik lahko pred domačimi državnimi organi in sodišči sklicuje na normo prava EU, ker je pravno popolna;- namenjen je zgolj določeni pravni normi in ne aktu kot takšnemu RAZLIKA neposredna uporabnost- pomeni, da ni potrebna posebna zakonodajna dejavnost državnih oblasti; - neposredna uporabnost je namenjena aktu in ne posamezni določbi

24. Vertikalni neposredni učinek: pomeni, da se lahko posameznik sklicuje na pravo EU pred nacionalnimi sodišči zoper državo. Horizontalni neposredni učinek: pomeni, da se lahko posameznik sklicuje na pravo EU v postopkih pred nacionalnim sodiščem proti drugemu posamezniku (tj. fizični ali pravni osebi).

25. NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB PEU in PDEU:- vertikalni in horizontalni neposredni učinek (člen 45 PDEU - C-415/93 Bosman, člen 156 PDEU - 43/75 Defrenne v Sabena);- samo vertikalni neposredni učinek (člen 30, člen 34 PDEU);- brez neposrednega učinka (člen 2 PEU). NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB UREDB:- vertikalni in horizontalni neposredni učinek (84/71 SpA Marimex) NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB SKLEPOV:- vertikalni in horizontalni neposredni učinek (9/70 Grad)

26. NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB DIREKTIV: • Kaj so mislili avtorji Pogodb? • Sodišče EU v Van Duyn (41/74):”ko so institucije ES z direktivo na DČ naložile obveznost določenega ravnanja, bi bil učinek takšnega akta oslabljen, če se posameznik ne bi mogel sklicevati nanj pred nacionalnimi sodišči””V vsakem primeru posebej je potrebno presoditi, ali sta narava in vsebina zadevnega določila direktive takšna, da lahko ustvarja neposredni učinek v razmerjih med DČ in posamezniki.” - tj. PRAVNO POPOLNA

27. Van Duyn: določila direktive lahko imajo vertikalni neposredni učinek, če so pravno popolna;Pomen roka za izvedbo - Ratti (1979): ”posameznik se ne more sklicevati na načelo upravičenega pričakovanja pred iztekom časa za izvedbo” NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB DIREKTIV:

28. Vendar ni mogoč obrnjen vertikalni neposredni učinek(Kolpinghuis Nijmegen, 80/86);Prav tako ni mogoč horizontalni neposredni učinek določil direktiv:Marshall (152/84)"glede na člen [288 PDEU] obstaja zavezujoča narava direktive [...] samo v razmerju do posamezne DČ, na katero je direktiva naslovljena. Iz tega izhaja, da direktiva sama po sebi ne more nalagati obveznosti na posameznike in posameznik se na določila direktive ne more sklicevati proti drugi taki osebi.”- glej tudi Pfeiffer (C-397/01)VENDAR: kaj obsega pojem države? NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB DIREKTIV:

29. Marshall (152/84):”ko se oseba v pravnem postopku lahko sklicuje na direktivo proti državi, lahko to stori ne glede na vlogo, v kateri država nastopa, bodisi kot delodajalec ali javna oblast.”državni organi ali administracija, ki niso neposredno udeleženi pri implementaciji direktive, so prav tako zavezani z določili direktive. ŠIROKA RAZLAGA ‘DRŽAVE’ - Chief Constable Johnson (policija)- Fratelli Constanzo – “vsi organi administracije, vključno z decentraliziranimi organi, kot so občine…”

30. SPLOŠNA FORMULA • 4 pogoji: • - telo mora izvrševati javno službo; • - na podlagi državnega akta; • - delovati pod kontrolo države; • imeti mora javno-pravne pristojnosti. • (Foster proti British Gas, C-188/89) • V vseh primerih je 'potrebno državi preprečiti, da ima korist od svojega ravnanja, ki vodi k neusklajenosti s pravom (EU)'.

31. Učinek direktiv, ki izvajajo splošna pravna načela Določila direktiv lahko imajo neposredni učinek tudi v horizontalnih razmerjih, v kolikor izvajajo splošna pravna načela (Mangold, C-144/04, Kücükdeveci, C-555/07); določbe direktive, ki odražajo splošna načela prava EU, imajo poln neposredni učinek tudi v horizontalnih situacijah; takšno direktivo morajo nacionalna sodišča uporabljati zaradi načela primarnosti prava EU in pri tem odkloniti uporabo določb nacionalnega prava, ki nasprotujejo splošnim načelom, izraženim v direktivi.

32. Povzetek Da lahko ima določilo direktive neposredni učinek, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: • pravno popolna norma (jasnost, nepogojnost, self-executing); • potek implementacijskega roka; • vertikalno razmerje med strankama pred nacionalnim sodiščem ali • splošno pravno načelo v ozadju direktive.

33. Drugi načini za podeljevanje učinkov direktivam: - razlaga nacionalnega prava v luči prava EU – KONSISTENTNA (LOJALNA) RAZLAGA - von Colson in Kamann(1984)- ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DRŽAVE ČLANICE ZA KRŠITEV PRAVA EU - Francovich(1991)

34. KONSISTENTNA RAZLAGA • “Pri uporabi nacionalnega prava morajo nacionalna sodišča, v obsegu možnosti, razlagati le-to na način, ki se sklada z zahtevami prava (EU).”(C-106/89 Marleasing) • Obveznost razlage določila nacionalnega prava v luči prava EU nastane zmeraj, ko je predmetno določilo odprto za različne razlage. V takšnih okoliščinah mora nacionalno sodišče pri uporabi običajnih metod razlage dati prednost tisti metodi, ki mu omogoča razlago nacionalne določbe na način, skladen z direktivo.(14/83 Von Colson inKamann) 34

35. KONSISTENTNA RAZLAGA • Katero pravo se razlaga? • Ali dobi pravo EU neposredni učinek? • Se razlaga pravilo sprejeto pred ali po veljavnosti direktive? • Ali je načelo vezano samo na pravilo, ki ga je država članica sprejela kot izvedbo direktive? • Kje so meje “konsistentne razlage”? • Je mogoče “konsistentno razlago” uporabiti v horizontalnih razmerjih? • Ali “konsistentna razlaga” pomeni, da se nacionalno pravo ne uporabi ali pa, da se uporabi v drugačni vsebini? 35

36. Odškodninska odgovornost države članice • Države članice pogosto kršijo pravo EU (gl. letna poročila EK) • Sankcije? • Javno-pravna pot: tožba EK proti DČ po členu 258 PDEU + denarna kazen po členu 260 PDEU (z novim postopkom ali kumulacijo) • Zasebno-pravna pot: • Sklicevanje neposredno na pravice iz prava EU • Konsistentna razlaga nacionalnega prava • Odškodninska tožba posameznika proti DČ – ni predvidena v PDEU – trajalo 30 let, da je Sodišče EU oblikovalo pravno podlago za to tožbo.

37. Pred Francovichem • Načelo nacionalne procesne avtonomije • za določitev načinov za varovanje interesov oseb, ki so prizadete zaradi kršitev prava ES, so pristojni nacionalni pravni sistemi (Rewe-Zentralfinanz, 33/76) • pravo ES od DČ ne zahteva, da v ta namen oblikujejo nova pravna sredstva, ampak lahko nacionalna sodišča uporabljajo domača procesna pravila • Omejitve avtonomije - sodno varstvo mora biti: • nediskriminatorno • ustrezno in učinkovito (effetutile) 37

38. Pred Francovichem Čeprav so že pred Francovichem posamezniki imeli možnost zahtevati odškodnino, so bili pri tem vezani na pravne možnosti nacionalnega prava; Belgija: že leta 1971 je Kasacijsko sodišče odločilo, da se v pravu ES, ki predstavlja nov pravni sistem, države članice več ne morejo sklicevati na svojo suverenost, ‘da bi tako odklonile posameznikom povrniti škodo zaradi kršitve prava ES’. VB: leta 1985 Court of Appeal zanika možnost priznanja odškodnine za upravne, zakonodajne in kvazi-zakonodajne akte.

39. Francovich proti Italiji, C-6&9/90 • Italija ni implementirala direktive 80/987 o varovanju delavcev v primeru stečaja podjetja; • Direktiva je DČ zavezovala, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev jamstvenih skladov v okviru podjetij; • F. ni dobil izplačanih vseh plač, ko je njegov delodajalec šel v stečaj – delodajalec ni oblikoval jamstvenega sklada; • Posledično je F. neizplačane plače zahteval od Italije.

40. Sodišče EU: 30. … Pogodba vzpostavlja nov pravni sistem, ki predstavlja integralni del pravnih sistemov DČ in ki ga morajo nacionalna sodišča spoštovati; subjekti tega pravnega sistema so ne le DČ, ampak tudi njihovi državljani… (slednji imajo) pravice ne le takrat, ko je to izrecno določeno v Pogodbi, ampak tudi na osnovi obveznosti, ki jih Pogodba na jasen način nalaga na posameznike in DČ… 32. … nacionalna sodišča … morajo zagotoviti, da imajo (določila prava EUS) poln učinek in varovati pravice, ki jih le-ta podeljujejo posameznikom…

41. Sodišče EU: 33. …polna učinkovitost pravil ES in varstvo pravic bi bili oslabljeni, če posamezniki ne bi imeli možnosti dobiti nadomestila v primerih, ko so bile njihove pravice kršene zaradi kršitve prava ES s strani DČ. 35. Iz tega sledi, da je načelo odgovornosti države za škodo, povzročeno posameznikom s kršitvijo prava ES…, vgrajeno v sistem Pogodbe. 36. Nadaljnjo osnovo za obveznost DČ plačati nadomestilo za takšno škodo predstavlja člen (10) PES, s katerim so DČ zavezane sprejeti vse potrebne ukrepe… za zagotovitev izpolnitve njihovih obveznosti po pravu ES.

42. Sodišče EU: 37. Iz tega sledi, da je načelo prava Skupnosti, da so države članice zavezane plačati nadomestilo za škodo povzročeno posameznikom s kršitvijo prava ES, za katero so odgovorne. Sodišče EU je s tem oblikovalo NAČELO ODGOVORNOSTI DRŽAVE in slednje zavezalo omogočiti posameznikom odškodninsko tožbo zoper državo; Osnova za povečanje učinkovitosti neimplementiranih direktiv (ne da bi priznali horizontalni neposredni učinek direktiv).

43. Pogoji za odškodninsko odgovornost Povzročeno škodo je potrebno povrniti v skladu z nacionalnim pravom o odgovornosti za škodo; Ob treh pogojih: • Direktiva podeljuje pravice posameznikom; • Vsebina teh pravic je opredeljiva na osnovi določil direktive; • Obstoj vzročne zveze med kršitvijo obveznosti DČ in povzročeno škodo Materialni in procesni pogoji nacionalnega prava DČ o odgovornosti za škodo, povzročeno s kršitvijo prava EU, ne smejo biti manj ugodni kot pogoji, ki se nanašajo na podobne notranje tožbe in ne smejo biti oblikovani tako, da bi praktično onemogočali ali pretirano oteževali pridobitev odškodnine.

44. Brasserie du Pêcheur, C-46/93 Sodišče EU nadalje utemelji načelo odškodninske odgovornosti DČ • PDEU vsebuje določbe za nepogodbeno odgovornost EU – pogoji za odgovornost DČ ne smejo biti različni od pogojev odgovornosti EU; • Obveznost povrnitve povzročene škode je splošno načelo, prisotno v pravnih sistemih vseh DČ – vključno z obveznostjo javnih oblasti, da povrnejo škodo, ki jo povzročijo pri izvrševanju svojih nalog; • DČ so odgovorne za delo vseh državnih organov, ne glede na notranjo delitev pristojnosti med oblastmi.

45. Brasserie du Pêcheur, C-46/93 • SEU dopolni pogoje iz Francovicha; • Posamezniki imajo pravico do povrnitve škode, ko so izpolnjeni trije pogoji: • Namen kršenega pravnega pravila je bil posameznikom podeliti pravice; • Kršitev mora biti dovolj resna; • Obstajati mora neposredna vzročna zveza med kršitvijo in škodo. • Ti pogoji načeloma ustrezajo pogojem, ki jih je Sodišče EU postavilo glede odgovornosti EU za škodo posameznikom.

46. Namen kršenega pravnega pravila je bil posameznikom podeliti pravice tj. norma individualnega pravnega varstva: PRIMARNO PRAVO: neposredno učinkovite določbe Pogodb in določbe, ki DČ nalagajo jasne obveznosti (npr. členi 110, 267 PDEU); SEKUNDARDNO PRAVO: Direktive: cilj direktive mora biti podelitev pravic posameznikom; vsebina določljiva na podlagi določbe direktive; odgovornost države je subsidiarni instrument (če nista mogoč NU in LR) Uredbe Slepi

47. Kaj pomeni ‘dovolj resna kršitev’? • Bistven test za dovolj resno kršitev je, ali je DČ očitno in hudo kršila svoje obveznosti; • Faktorji presoje: • jasnost in preciznost kršenega pravila; • stopnja diskrecije, ki je prepuščena nacionalnim oblastem; • (ne)namernost povzročene škode; • (ne)opravičljivost kršitve; • prispevek institucij EU k opustitvi; • Kršitev prava EU bo v vsakem primeru dovolj resna, če je bila že ugotovljena s strani Sodišča EU; • Ni zadosti kvalificirana, če DČ določbe razlaga, kot je praksa v večini DČ, ker je besedilo nejasno in SEU še ni odločalo o predpisu (British Telecom, C-392/93; Denkavit, C-283/94)

48. Pomen krivde za odgovornost države • gre za objektivno odgovornost • prim. 26. člen Ustave RS: • Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. • to ne pomeni, da krivda nima nobene vloge (je faktor pri presoji ‘dovolj resne kršitve’).

49. Organi, za katere DČ odgovarja DČ odgovarja za ravnanje svojih centralnih in decentralnih organov; za zakonodajne, upravne in sodne kršitve prava EU; Država odgovarja tudi za pravnomočno sodbo nacionalnega sodišča zadnje stopnje, ki kršijo pravo EU (Köbler proti Avstriji, C-224/01); Pri resnosti kršitve nacionalnega sodišča se upošteva očitnost kršitve, upoštevajoč posebnosti funkcije sodstva in zahtev po pravni varnost – upošteva se jasnost kršenega predpisa, naklep, opravičljivost…