1 / 6

SPREMEMBE V EVROPSKEM GOSPODARSTVU

SPREMEMBE V EVROPSKEM GOSPODARSTVU. KMETIJSTVO. Povečanje obdelovalnih površin zaradi toplejšega podnebja. Počasnega vola (nezahteven za vzrejo) zamenja hitrejši konj. Uvedejo konjsko opremo: komat, stremena, podkev. Začetek uporabe pluga na kolesa, brane, železno orodje.

leoma
Télécharger la présentation

SPREMEMBE V EVROPSKEM GOSPODARSTVU

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. SPREMEMBE V EVROPSKEM GOSPODARSTVU

  2. KMETIJSTVO • Povečanje obdelovalnih površin zaradi toplejšega podnebja. • Počasnega vola (nezahteven za vzrejo) zamenja hitrejši konj. • Uvedejo konjsko opremo: komat, stremena, podkev. • Začetek uporabe pluga na kolesa, brane, železno orodje. • Mline na veter zamenja vodno kolo (mlini). • Požigalništvo in dvoletno kolobarjenje zamenja natriletno kolobarjenje. Pridelek se poveča. • Zaradi raznolike prehrane se izboljša zdravje in podaljša življenjska doba ljudi. • Število prebivalcev začne naraščati kar povzroči povečano potrebo po hrani za kar potrebujejo nove obdelovalne površine.

  3. SredNJEVEŠKA KOLONIZACIJA • Da bi pridobili nove obdelovalne površine so fevdalci: • krčili gozdove in • izsuševali močvirja. • Fevdalci so začeli opuščati pridvorno posest in jo razdelili med kmete. Uvedli so knjige: URBARJE. V njih so bile popisane posesti podložnikov in njihova obveznost do fevdalca. • Nekateri plemiči so si povečali posest tudi z ZUNANJO KOLONIZACIJO – v tujih deželah so si prisvojili posest (Anglija, južna Italija, vzhodna Nemčija)

  4. OBRT IN TRGOVINA • Z napredkom kmetijstva se razmahneta tudi obrt in trgovina. • Največkrat so se ustavljali tam kjer je bilo veliko ljudi: • ob cerkvah, • gradovih, • prehodih čez reko, • križiščih poti. • Ustanavljali so majhne naselbine imenovane TRGI. Sčasoma nekateri med njimi postanejo MESTA. • Ob posebnih dneh so trgovci v mestu priredili sejem, na katerem so prodajali svoje blago (tedenski sejem).

  5. cehi • To so posebne združbe v mestih v katere so se združevali obrtniki in trgovci. • Oblikovale so se glede na pripadnost poklicu (npr. ceh pekov, ceh mesarjev, ceh kovačev …) • Bili so zelo strogo organizirani. Njihovi člani so bili lahko le mojstri. Mojstri so lahko postali le tisti, ki so se izkazali v svoji obrti. • Naloge cehov: • nadzorujejo kvaliteto in cene blaga; kršitelje kaznujejo, • odločajo v medsebojnih sporih, • poskrbijo za vdove in njihove otroke, • skrbijo za obrambo mest. • Sprva spodbujajo proizvodnjo, kasneje jo s svojimi strogimi pravili začnejo ovirati.

  6. Potreba po denarju • Naraščajoča trgovina poveča potrebo po denarju. • Če so trgovci želeli prodati neko blago, so ga morali pred tem kupiti in zanj založiti denar (npr. pri obrtniku). • Ker denarja niso imeli dovolj, so si ga izposodili pri BANKIRJIH. • Krščanska cerkev je sprva prepovedovala posojanje denarja, zato so prve bančne posle prevzeli Judje. • Bančništvo postane pomembna dejavnost.

More Related