11. EFTC evropsk a konferenc a o rehabilitaciji in politiki do drog, Ljubljana 6. do 9. junij 2007

1. PITJE MLADIH 11. EFTC evropska konferencao rehabilitaciji in politiki do drog, Ljubljana 6. do 9. junij 2007 IN NJEGOVO PREPREČEVAVNJE prof. dr. Jože Ramovš INŠTITUT ANTONA TRSTENJAKA za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje Ljubljana www.inst-antonatrstenjaka.si

2. RABAIN ZLORABAPSIHOAKTIVNIH SUBSTANC • navzoča je skozi vso zgodovino v vseh kulturah • najpogostejša droga je alkohol • stopnjevana zloraba alkohola je bila v mnogih kulturah spremljevalec njihovega propada • med kulturami z razširjeno zlorabo alkohola je znana samo Kitajska, ki se je pred 2.500 leti v sto let trajajoči preventivni akciji poživila v kulturo zmernega pitja • v Evropi zadnjih 50 let narašča proizvodnja in poraba alkoholnih pijač v izrazito mokro kulturo

3. PITJE MLADIH • današnje množino uživanje alkohola in drugih drog med mladimi v evropski kulturi je prvi tovrstni pojav v zgodovini človeštva • uživanje alkohola in drugih drog pri mladih povzroča hujše poškodbe na telesnem, duševnem, socialnem, razvojnem in duhovnem področju kakor uživanje v srednjih in starostnih letih • zadnje dve desetletji narašča zloraba alkohola med mladimi v vsem prostoru evropske kulture

4. Mladi (15 do 16 let): ESPAD SLO 1995 ESPAD SLO 2003 še niso pili alkoholnih pijač 13,1% 8,3% pijejo redno (nad 40 krat) 14,1% 25,2% še niso bili pijani v življenju 45,6% 30,5% se redno opijajo 3,5% 9% EVROPSKA RAZISKAVA ESPAD(The European School survey Project on alcohol and other Drugs) izvaja se na 4 leta na vzorcu 15-16 letnih srednješolcev v 35 državah V Sloveniji 1995 do 2003 naglo slabšanje: • Dolenjska 2003: 70% je že bilo pijanih, 21% je imelo že probleme zaradi lastnega pitja, 50% jih ima do pitja alkohola pozitivna pričakovanja, motivi za opijanje: 1. radovednost, 2. biti omamljen (opit); • Ljubljana 2003: 68% je že bilo pijanih, 45% učencev je popivalo v zadnjem mesecu • Celotni ESPAD: slovenska mladina v primerjavi z drugimi evropskimi državami ne izstopa v pogostosti rabe alkohola, pač pa zelo izstopa po naraščanju deleža mladih, ki čezmerno pijejo.

5. PSIHOSOCIALNO IN DUHOVNO STANJE – POVEZANO Z OPIJANJEM MLADIH • sodobna razvita družba je družba tveganja in materialne, psihične, socialne in duhovne negotovosti; mladi to bolj občutijo kot srednja in tretja generacija • velika negotovost (zaposlitev, stanovanje, partnerska in družinska stabilnost, smisel življenja) pomanjkanje stabilne osebne in socialne identitete in perspektive, da bi se mladi identificirali s pozitivni posamezniki in skupinami iz preteklosti in sedanjosti ter se istočasno diferencialno individualizirali v pozitivno trdno samostojno osebnost • Slovenija je država politične in gospodarske tranzicije iz komunističnega socializma v kapitalistično tržno tekmovalnost – negotovost in tveganje sta še večja

6. Pri prihodnosti ti (fantu/dekletu) pomaga, če: slovenski otroci v % italijanski otroci v % si del pomembne družine 64 33 dobiš nauke, nasvete od strokovnjakov 56 76 se vsak dan poglabljaš v učenje 49 81 si inteligenten, nadarjen 61 85 veruješ v Boga ali imaš vero 37 68 Mednarodna raziskava o pripravljenosti na bodoče družbene, delovne in osebno-družinske vlogePOZNO OTROŠTVO (9, 11, 13 letniki) Slovenski otroci doživljajo manj opore v pozitivnih socialnih mrežah, manj zaupajo v svoje lastne sile, doživljajo manj opore v presežnih silah (Vir: Ramovš, Hvalič str 203 v: Bajzek in drugi 2003):

7. ØDoživljanje bivanjske praznote pri mladih je velik dejavnik tveganja za njihovo vstopanje v svet trenutnega opojnega užitka pri uporabi alkohola in drugih drog. ØNa mladih svet stoji, pravi pregovor. Na čem pa naj stojijo mladi, če ne doživljajo trdnega temelja ne v sebi, ne v sodobnih socialnih mrežah, ne v silah, ki presegajo človekovo dojemanje in obvladovanje sebe in okolja? ØOpijanje z alkoholom in drogami poteka po trdih biokemičnih zakonih presnove v človekovem organizmu, razširi pa se, če so slabi duhovni temelji v družbenem okolju in v posameznikovi osebnosti. ØOmame in zasvojenosti so vedno duhovni problem človeka in družbe. Opijanje je jalov poskus postaviti največji projekt – projekt človeškega življenja in sožitja na mehka močvirska tla trenutnega užitka.

8. Kombinirana raziskavaČEZMERNO PITJE MLADIHInštitut Antona Trstenjaka 2005 za ministrstvo za zdravje po uvedbi zakona o omejevanju porabe alkohola) • Individualna raven: 100 študentov – anketarjev je opisalo po enega mladega človeka med 15. in 26. letom starosti, ki ga osebno poznajo in po njihovem mnenju čezmerno pije: napisali so njegovo življenjsko zgodbo, se z njim osebno pogovorili in napisali zapis pogovora ter izpolnili manjši vprašalnik s podatki o njegovi družini, šolanju, delu in življenju. • Skupnostna raven: opazovanje z udeležbo v pivskih družbah mladih. • Anketarji so bili del raziskovalnega procesa: napisali so svoje kriterije, kdaj mlad človek čezmerno pije, izbrali takega mladega človeka izmed tistih, ki jih poznajo; sami so izbrali skupnostno situacijo za opazovanje pijančevanja mladih, se držali pravila lastne vzdržnosti od vseh omamnih substanc med anketiranjem ter bili pozorni na odnos pivske družbe do njih – nepivcev v pivskem okolju ter na lastno doživljanje.

9. ØKvalitativna raziskovalna metoda: poglobljena analitična indukcija določenih primerov zbranega gradiva; s to metodo smo dobili vpogled v procesno dinamiko dogajanja v konkretnem pivskem okolju mladih ter v vedenjske posledice pijta na mladih in na okolju, vseskozi smo ohranili odprtost do raziskovalnega subjekta in do tega, kar se da ob njem naučiti. • Kvantitativna obdelava celote podatkov zaradi njihove primerjalne orientacije.

10. KVANTITATIVNI REZULTATI • Več kot polovica mladih pije vsak dan. • Količina popite pijače v povprečnem pivskem dnevu: 1,2 litra vina (podatki za 45 mladih), 2,7 litra piva (podatki za 62 mladih), 3 dcl žgane pijače (podatki za 30 mladih). • Vsi pijejo v mladostniški pivski družbi. • Velik del pitja se dogaja v neposrednem šolskem, delovnem in vsakdanjem prostočasnem okolju mladih. • Povodi za pitje: izstopajoča priložnost in ponudbav okolju (ceneni lokali brez kontrole, mladinska zabavišča, parki in druge javne površine). • 62% jih poleg pitja alkohola uživa tudi ilegalne droge, predvsem marihuano (49).

11. KVALITATIVNA ANALIZAOSEBNIH ZGODB MLADIHIN OPAZOVANIH PIVSKIH SITUACIJ • Motivacija mladih za pitje je eden ali več od naslednjih treh dejavnikov: dobro počutje, navajenost na alkohol, pivska norma v mladostniški družbi. • V družinah, iz katerih izhajajo ti mladi, prevladujejo glede uporabe alkohola trije tipi: zloraba alkohola (vsaj eden od staršev čezmerno pije), strog nadzor nad mladimi (dvojno življenje mladih), brezbrižnost (starši zahtevajo le šolski uspeh otrok). • V strukturi in vedenjskem stilu mladinskih pivskih družb je opijanje bistvena sestavina rituala pri njihovem prijateljevanju in zabavi.

12. Osnovno spoznanje raziskave:ODLOČILNI DEJAVNIKI TVEGANJA,KI POVZROČAJOPITJE IN OPIJANJE MLADIH • Kognitivna in emocionalna slepota mladih za biokemično moč alkohola kot opojne substance – geslo »Pitje ne škodi!« • Utirjen vedenjski vzorec pijančevanja kot norma v mladinski družbi – geslo »Pitje je zakon!« • Opitost kot obliž užitka na osebno bivanjsko praznoto in razvajenost (nesposobnost za prepoznavanje svojih pristnih potreb in za napor) – geslo: »Zabava za vsako ceno!«

13. NADALJEVANJE RAZISKAVE –iskanje zrcalne pozitivne resničnostimed današnjimi mladimi ljudmi • Učinkoviti varovalni dejavniki pri mladih, ki živijo zelo kakovostno življenje brez uživanja alkohola in drugih drog. • Ista kvalitativna raziskovalna metodologija. • Raziskava je v pripravi, da jo izvedemo, ko bomo našli financerja.

14. EVROPSKA POLITIKADO ALKOHOLA • Prvi mejnik: regionalna Evropska konferenca Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o zdravju, družbi in alkoholu 1995 v Parizu. Evropska listina o alkoholu (European Charter on Alcohol 1995); njeno 3. etično načelo: »Vsi otroci in mladostniki imajo pravico odraščati v okolju, ki je kar najbolj zavarovano pred negativnimi posledicami uživanja alkohola in tudi pred propagiranjem alkoholnih pijač.«10. strategija obvezuje države članice, da pripravijo programe za izvedbo Evropske listine. • Glavni projekt WHO:Zdravje za vse v 21. stoletju (Kopenhagen 1998): 12. cilj govori o zmanjšanju škode zaradi alkohola, drog in tobaka. • Evropski akcijski program za alkohol – EAAP (European Alcohol Action Plan): članice morajo do leta 2015 občutno zmanjšati porabo alkohola. • Zadnji mejnik: konferenca WHO »Mladi in alkohol« (Stockholm 2001) – deklaracija: države so se zavezale k ukrepom za izboljšanje stanja na področju rabe alkoholnih pijač med prebivalstvom, posebno še med mladimi.

15. SLOVENIJA • Zakon o omejevanju porabe alkohola – ZOPA (2003) – naravnan je predvsem na zaščito mladih pred agresivnostjo ponudnikov alkohola. Njegovo izvajanje še ni vidno zaživelo v slovenski državi in družbi. Upoštevati moramo, da so primarne preventivne akcije na tem področju učinkovite, če se izvajajo vztrajno skozi več desetletij. • Predpisi glede alkohola v prometnem zakonu (so že dolgo v veljavi): nepoklicni vozniki do 0,5 promilov alkohola v krvi, poklicni in mladi vozniki nič. Izvajanjepolicija dosledno kontrolira, v praksi se kažejo dobri učinki tudi med mladimi – ko na primer pri nočnih zabavah pijančujejo, je edini opravičljivi razlog za nepitje enega od njih to, da jih bo v jutranjih urah peljal domov.

16. MODEL ZA PREVENTIVO PITJA MLADIH(oblikovati ga je začel Inštitut Antona Trstenjaka 2006 za Mesto Ljubljano) • Postavljeno je kot obvezni del učnega programa v 3 izbrane osnovne šole v obdobje tik pred puberteto (4. razred). • Zajame vse otroke, starše in učitelje skozi vse leto. Socialno učenje otrok v razredih vodijo usposobljeni mladi prostovoljci, vzporedno teče skupno delo staršev in učiteljev z alkohološkimi strokovnjaki. • Izhodišča programa: 1. vsak dobi nekaj malega informacij, 2. večina dela je posvečeno oblikovanju lastnih smiselnih stališč glede pitja in glede izbire osebne ter družinske družbe, 3. v delo je vtkan trening urjenja osebnih navad za uresničitev svojega stališča v praksi.

17. SKLEPNA SPOZNANJA1. V sodobni evropski kulturi so mladi prevzeli norme pitja alkohola od starejših dveh generacij. Opijanje z alkoholom jemljejo kot svojo pravico po užitku v skladu z vodilnimi družbenimi normami potrošniške družbe. Današnja evropska družba je po materialnem udobju najbolj razvita v zgodovini človeštva in v primerjavi z ostalimi današnjimi kulturami, medtem ko sta ostali v ozadju pozornosti in nerazvitosti kakovost medčloveškega sožitja in notranja duhovna moččloveka – to so ugodne psohosocialne razmere za opijanje mladih z alkoholom in drugimi drogami.

18. SKLEPNA SPOZNANJA2. Novo zgodovinsko dejstvo množičnega opijanja mladih z alkoholom in drugimi drogami je treba gledati tudi v luči demografskega dejstva, da je v začetku 21. stoletja rodnost avtohtonih evropskih narodov skoraj dvakrat nižja od praga za ohranitev prebivalstva (v Sloveniji 1,2 otroka na žensko, v EU 1,5; ničelna rast ohranitve števila prebivalcev pa je 2,1 otroka na žensko). Usmeritev mladih v množično opijanje dodatno pohablja vitalne zmožnosti mlade generacije za medgeneracijsko solidarnost in za dostojno preživetje sedanje velike srednje generacije – to je naloga, ki je v evropski kulturi najtežja od propada rimskega cesarstva.

19. SKLEPNA SPOZNANJA3. Adiktološka stroka in terapevtski programi na principu samopomoči (anonimni alkoholiki, terapevtske skupnosti …) so v preteklih desetletjih dosegli velike uspehe pri razvoju visokopražnih programov za rehabilitacijo mladih zasvojencev in pri uvajanju nizkopražnih programov za zmanjševanje škode trenutno neozdravljivih zasvojencev. Ta razvoj se bo nadaljeval. Na vrsti pa je nova naloga, pri kateri doslej adiktološka stroka ni dala vidnih uspehov: oblikovanje učinkovitih preventivnih programov za zaščito posameznikov, družin in drugih skupin, krajevnih, narodnih in mednarodnih skupnosti pred opijanjem mladih z alkoholom in drugimi drogami.

20. SKLEPNA SPOZNANJA4. Ob smiselni in vztrajni pravni regulativi držav, se zdi, da je edina možnost za preventivo zlorabe alkohola in drog osebno, skupinsko in skupnostno utirjanje ozke poti, da se človek nauči globoko doživljati majhne trezne opojnosti v svojem vsakdanjem naporu; v delu, v naravi in kulturi, zlasti pa v vsakdanjem naporu za oblikovanja lepega sožitja v družini, službi in osebni družbi. Alternativa na omamnost in zasvojenosti je učinkovita usmerjenost v trezno opojnost vsakdanjega življenja in sožitja.