1 / 7

IZKLJUČITVE KRIVDE IZKLJUČITVE KAZNIVOSTI

IZKLJUČITVE KRIVDE IZKLJUČITVE KAZNIVOSTI. doc. dr. Liljana Selinšek (sreda , 10.12.2008 in torek, 16.12.2008). SPREMEMBE V SISTEMU RAZLOGOV, KI IZKLJUČUJEJO KRIVDO IN KAZNIVOST. KZ :

livvy
Télécharger la présentation

IZKLJUČITVE KRIVDE IZKLJUČITVE KAZNIVOSTI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. IZKLJUČITVE KRIVDE IZKLJUČITVE KAZNIVOSTI doc. dr. Liljana Selinšek (sreda, 10.12.2008 in torek, 16.12.2008)

  2. SPREMEMBE V SISTEMU RAZLOGOV, KI IZKLJUČUJEJO KRIVDO IN KAZNIVOST • KZ: • trije razlogi za izključitev krivde: NEPRIŠTEVNOST (16. člen KZ) , DEJANSKA ZMOTA (20. člen KZ), in PRAVNA ZMOTA (21. člen KZ); • izključitve kaznivosti – določene le v posebnem delu, upoštevni razlogi: splošno koristno ravnanje storilca (153/II KZ), sorodstvene vezi (285/III KZ), nezmožnost storilca upreti se storitvi kaznivega dejanja brez škode zase (283. člen KZ) ipd. • KZ-1: • štirje razlogi za izključitev krivde: NEPRIŠTEVNOST (29. člen KZ-1), DEJANSKA ZMOTA (30. člen KZ-1), PRAVNA ZMOTA (31. člen KZ-1) in SKRAJNA SILA (PRVI odstavek 32. člena KZ-1) • Izključitve kaznivosti – kot institut splošnega dela: SKRAJNA SILA (DRUGI odstavek 32. člena KZ-1); sicer pa so določene v posebnem delu – upoštevni razlogi so enaki: splošno koristno ravnanje storilca (142/II KZ-1), sorodstvene vezi (280/III KZ-1), nezmožnost storilca upreti se storitvi kaznivega dejanja brez škode zase (278. člen KZ-1) ipd. • Določba o mejah kaznivosti (33. člen KZ-1): v prvem odstavku omenja “dejanje, ki … ni kaznivo;” v drugem odstavku pa se sklicuje na“… izključitve kaznivosti po prvem odstavku …” zakonodajalec ima očitno težave pri ločevanju med izključitvami kaznivega dejanja in izključitvami kaznivosti!

  3. NEPRIŠTEVNOST • 16. člen KZ in 29. člen KZ-1: • vsebinska sprememba: KZ-1 je oklestil biološke pogoje - KZ je poznal štiri biološke pogoje neprištevnosti in bistveno zmanjšane prištevnosti (trajno ali začasno duševno bolezen, začasno duševno motnjo, duševno zaostalost ali drugo trajno in hudo duševno motenost); KZ-1 pa pozna le še dva biološka pogoja neprištevnosti – to sta duševna motnja in duševna manjrazvitost– in tri biološke pogoje bistveno zmanjšane prištevnosti – poleg duševne motnje in duševne manjrazvitosti še drugo trajno in hudo duševno motenost. V preostalem je 29. člen KZ-1 vsebinsko enak 16. členu KZ! • sprememba sistematike člena: • 29/I: neprištevnost kot razlog za izključitev krivde • 29/II: opredelitev neprištevnosti • 29/III: opredelitev bistveno zmanjšane prištevnosti • 29/IV: actiolibera in causa • POZOR 1: krivdo izključi le neprištevnost. Bistveno zmanjšana prištevnost ni razlog za izključitev krivde, ampak le razlog za milejše kaznovanje! • POZOR 2: Pri actioneslibera in causaneprištevnost ne izključi krivde! Za vajo: • Primeri iz Praktikuma: • primer št. 299/stran 139 - 140 • primer št. 314 /stran 143 - 144

  4. DEJANSKA ZMOTA • 20. člen KZ in 30. člen KZ-1: • Opredelitev dejanske zmote v ožjem in v širšem pomenu ostaja v drugem odstavku 30. člena KZ-1 vsebinsko v bistvenem nespremenjena (dejanska zmota v širšem pomenu je opredeljena z nekoliko drugačnimi besedami in zajema primere, ko je storilec zmotno mislil, “da so okoliščine take, da bi bilo dejanje dopustno ali nekaznivo” – KZ je to pojasnjeval kot zmotno prepričanje storilca,” da so podane okoliščine, v katerih bi bilo to dejanje dopustno, če bi bile zares podane.”) • Nov koncept v zvezi z izključitvijo krivdne oblike malomarnosti zaradi dejanske zmote (tretji odstavek 30. člena KZ-1): zmota o okoliščinah, ki bi se jih storilec v mejah potrebne pazljivosti moral in mogel zavedati (= izogibna zmota) ne izključi krivde; če je bila pri kaznivem dejanju, storjenem iz malomarnosti, zmota neizogibna, pa je krivda storilca izključena! • Teorija o posebnih primerih dejanske zmote (zmota o osebi, zmota o predmetu, zmota o vzročni zvezi) ter o zgrešenem udaru oz. aberratioictusostaja nespremenjena! Za vajo: • Primeri iz Praktikuma: • primer št. 333 /stran 139 • primer št. 326 /stran 147 • primer št. 322/stran 146 • primer št. 330 /stran 148 • primer št. 92 / stran 85

  5. PRAVNA ZMOTA • 21. člen KZ in 31. člen KZ-1: • Opredelitev pravne zmote je vsebinsko nespremenjena, s tem, da je v drugem odstavku 31. člena KZ-1 na novo pojasnjeno, kdaj ni mogoče govoriti o upravičenih razlogih za pravno zmoto – tako se na pravno zmoto ne more sklicevati storilec, ki je kaznivo dejanje storil zaradi nepoznavanja pravnih pravil, s katerimi bi se lahko seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v njegovem širšem okolju ali pa je moral glede na svoje delo, vlogo ali siceršnji položaj poznati posebna pravila. • Pravilo “ignorantioiurisnocet” pri nas še vedno velja, 31. člen KZ-1 pa je treba šteti za izjemo od tega pravila: pravna zmota namreč izključi krivdo le, če je opravičljiva in neizogibna (če bi se ji storilec lahko izognil, je kriv, a se ga sme kaznovati mileje). Za vajo: • Primeri iz Praktikuma: • primer št. 335 /stran 149 • primer št. 339 /stran 151

  6. SKRAJNA SILA • 12. člen KZ in 32. člen KZ-1: • Popolna sprememba koncepta: • KZ – skrajna sila je bila razlog za izključitev kaznivega dejanja • KZ-1: • Skrajna sila kot razlog za izključitev krivde - storilec NI KRIV (32/I KZ-1): Nevarnost mora biti: • objektivno resnična, • groziti mora življenju, telesni celovitosti, osebni svobodi ali premoženju, nujnemu za preživetje, in • sočasna z odvračanjem nevarnosti. Odvračanje nevarnosti pa: • je mogoče le, dokler traja nevarnost (sočasnost), • je upravičeno le, če nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače in • je upravičeno le, če se storilec nevarnosti ni bil dolžan izpostavljati. • Skrajna sila kot razlog za izključitev kaznivosti – storilec se NE KAZNUJE (32/II KZ-1): Nevarnost mora biti: • objektivno resnična, • groziti mora katerikoli drugi pravno zavarovani vrednoti, RAZEN življenju, telesni celovitosti, osebni svobodi ali premoženju, nujnemu za preživetje, in • sočasna z odvračanjem nevarnosti. Odvračanje nevarnosti pa: • je mogoče le, dokler traja nevarnost (sočasnost), • je upravičeno le, če nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače, • je upravičeno le, če se storilec nevarnosti ni bil dolžan izpostavljati, IN • sme biti le toliko intenzivno, da je prizadejano zlo manjše od zla, ki je grozilo.

  7. 32/III KZ-1: • malomarno zakrivljena nevarnost (= storilec sam povzroči nevarnost iz malomarnosti)in • prekoračena skrajna sila (= nevarnost je bilo mogoče odvrniti z milejšim ukrepom ali pa je prizadejano zlo enako ali večje od zla, ki je grozilo) ne izključujeta krivde oziroma kaznivosti, ampak omogočata omilitev kazni. Če je skrajna sile prekoračena v posebno olajševalnih okoliščinah, pa je mogoča tudi odpustitev kazni. • Problem: za dejanje, izvršeno v skrajni sili, storilec sicer ni kriv oziroma se ne kaznuje, vendar dejanje OSTAJA PROTIPRAVNO!. To teoretično pomeni, da je zoper tako dejanje DOVOLJEN SILOBRAN! nelogičen koncept? Za vajo: • Primeri iz Praktikuma: • primer št. 203 /stran 113 • primer št. 187 /stran 109 • primer št. 188 /stran 110 • primer št. 189/stran 110 • primer št. 196 /stran 112

More Related