Predlog vprašanj za opredelitev značilnosti “procesa” CIP v okviru širšega procesa

1. Predlog vprašanj za opredelitev značilnosti “procesa” CIP v okviru širšega procesa CIP – glavna skupina 5-6 October 2009 Pripravil GHD, uredila CM /WP3

2. Štirje ključni vidiki • Demokratična kultura in ravnotežje moči • Oblikovanje stališč in iskanje možnosti • Preučitev invrednotenjesprememb ali zastojev v procesu • Razmislek o lastni udeležbi v CIP-u

3. I. DEMOKRATIČNA KULTURA IN RAVNOTEŽJE MOČI Razvoj demokratičnih pristopov • 1. Ali je projekt CIP pripomogel k razvoju demokratične kulture med udeleženci? (kultura medsebojnega poslušanja in upoštevanja širših vidikov, delitve moči pri opredelitvi konkretnih razmer) • 2. Ali je CIP omogočil določenim deležnikom večjo prepoznavnost (kjer doslej morda to ni bilo tako)? • 3. Ali je CIP prispeval (v teoriji ali v realnosti) k uresničevanju Arhuške konvencije (dostop do informacij, udeležba pri odločanju, dostop do pravnega varstva)?

4. I.DEMOKRATIČNA KULTURA IN RAVNOTEŽJE MOČI Razvoj razumevanja pojma moči in udeležbe • 4. Ali je CIP usmerjal posamezne udeležence k razumevanju deležev, ki so jih imeli na voljo? Ali so razumeli, katere vzvode imajo na voljo oziroma jim še vedno niso dosegljivi? • 5. Ali je CIP omogočil diskusijo o temah, ki so bile prej zamolčane ali jih deležniki še niso izpostavili?

5. I. DEMOKRATIČNA KULTURA IN RAVNOTEŽJE MOČI Vplivi na strategije udeležencev • 6. Ali še obstaja mnenje, da so neformalne oblike pogajanj in /ali taktični ukrepi še vedno potrebni, čeprav se je transparentnost demokratičnih postopkov povečala? • 7. Ali je mogoče ugotoviti, da je CIP pri posameznih deležnikih povzročil spremembo njihovih strateških vlog?

6. I. DEMOKRATIČNA KULTURA IN RAVNOTEŽJE MOČI Razvoj v ravnotežju moči • 8. Katere skupine deležnikov so imele koristi od CIP-a? V kateri skupini lokalnih udeležencev je bila sprememba položaja ali vloge največja? • 9. V kolikšni meri je civilna družba vplivala naravnanja NSD ? • 10. Ali so se zaradi CIP-a pojavile kakšne nove skupine skupine v okviru civilne družbe (občani, združenja)? Če ne, zakaj ne? • 11. Ali je CIP šrispeval k spremembi ravnotežja moči ali vpliva med skupinami deležnikov, teritorialnih enot, in/ali institucij?

7. II. Oblikovanje stališč in iskanje možnosti Opredelitev pogojev ravnanja z RAO, ki vključujejo tudi družbene vidike • 12. Ali so med razpravami o tehničnih predlogih stroke lokalni udeleženci (izvoljeni predstavniki, združenja, občani) obravnavali stališča, probleme deležnikov in posledice za posamezne deležnike? • 13. Ali so lokalni udeleženci lahko sodelovali pri določanju in opredelitvi variant ter alternativnih pogledov ali rešitev ? (ali pa je bila “pravica, da reči opravijo” določena za druge udeležence?) • 14. Ali je CIP pomembno spremenil oblikovanje stališč in vidikov, ki so jih obravnavali eksperti, izvajalci ravnanja z RAO in predstavnikov javnih institucij? Ali so upoštevali tudi stališča in skrbi udeležencev iz lokalnega okolja?

8. II. Oblikovanje stališč in iskanje možnosti Opredelitev pogojev ravnanja z RAO, ki vključujejo tudi družbene vidike • 15. Ali so med razpravami na CIP-u posamezni udeleženci pričeli upoštevati stališča drugih udeležencev (v primeru, ko jih prej niso želeli prepoznati ali upoštevati)? • 16. Ali je CIP omogočil, da so udeleženci obravnavali skupna stališča (katerih posledice so v skupno dobro)? • 17. Ali je CIP-a omogočil enotno razumevanje določenih problemov? Ali poglobljeno razumevanje problema odraža tudi zapletenost vidikov tega problema ?

9. III. Preučitev invrednotenjesprememb ali zastojev v procesu Zmožnost prepoznavanja dejavnikov razvoja ali zastojev in ugotavljanje posledic • 18. Ali so razprave na CIP-u dopuščale, da so vidiki ravnanja z RAO predstavljeni v širšem kontekstu priložnosti/prednosti za razvoj in samostojnost lokalne skupnosti, poleg enostranske vloge nadomestil za omejeno rabo prostora? • 19. Ali je CIP dopuščal članom NSD da skupaj določijo dejavnike, ki blokirajo ali ovirajo vzpostavitev procesa odločanja, ki bi bil sprejemljiv za vse deležnike? • 20. Kakšni so občutki o CIP-u po končanem projektu? Kateri udeleženci so lahko zadovoljni in kateri ne, zakaj? Koliko zadovoljstvo oz. nezadovoljstvo kaže, da so se principi upravljanja z RAO dejansko spremenili?

10. III. Preučitev invrednotenjesprememb ali zastojev v procesu Zmožnost prepoznavanja dejavnikov razvoja ali zastojev in ugotavljanje posledic • 21. Ali se je moč vplivanja za posamezno skupino deležnikov v okviru CIP-a povečala? Kako? • 22. Ali se je moč vplivanja za posamezno skupino deležnikov v okviru CIP-a zmnajšala? Kako? • 23. Ali so ti udeleženci s pomočjo CIP-a lahko ugotovili, da je njihov položaj v okviru upravljanja z RAO ranljiv in se tega prej niso zavedali? • 24. Ali so udeleženci, katerih vpliv na področju upravljanja z RAO je bil prej velik, pa se je v okviru procesa CIP zmanjšal, ugotovili, da je bila ta sprememba koristna za upravljanje z RAO?

11. IV. Razmislek o lastni udeležbi v CIP-u • 25. Ali je udeležba v CIP-u deležnikom omogočila, da so začeli razmišljati o lastni vlogi in o procesu, načinih in pristopih vključevanja javnosti v upravljanje z RAO? • 26. Kako so udeleženci razumeli vlogonacionalnega koordinatorja in/alimetodološke skupine? • 27. Ali so udeleženci CIP-a že naveličali ali so še vedno motivirani za sodelovanje? • 28. Kaj lahko o projektu CIP zaključimo v zvezi z uveljavljanjem sodelujočega upravljanja? V čem se loči od drugih vrst raziskav ali posvetovanj?