1 / 21

ŽENSKA V DELOVNEM OKOLJU – ŽRTEV ALI ODLOČEVALKA?

ŽENSKA V DELOVNEM OKOLJU – ŽRTEV ALI ODLOČEVALKA?. Mag. Eva Stergar, univ. dipl. psih. Tanja Urdih Lazar, univ. dipl. nov. Nekaj podatkov. Med registriranimi brezposelnimi je več žensk Med zaposlenimi jih v primerjavi z nezaposlenimi več ocenjuje lastno zdravje kot (zelo) dobro

nowles
Télécharger la présentation

ŽENSKA V DELOVNEM OKOLJU – ŽRTEV ALI ODLOČEVALKA?

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. ŽENSKA V DELOVNEM OKOLJU – ŽRTEV ALI ODLOČEVALKA? Mag. Eva Stergar, univ. dipl. psih. Tanja Urdih Lazar, univ. dipl. nov.

  2. Nekaj podatkov • Med registriranimi brezposelnimi je več žensk • Med zaposlenimi jih v primerjavi z nezaposlenimi več ocenjuje lastno zdravje kot (zelo) dobro • Več moških kot žensk ocenjuje svoje zdravje kot (zelo) dobro • %BS je višji pri ženskah (5,22 % vs. 3,76 %)

  3. %BS je višji pri ženskah Vir: IVZ; Enota za zdravstveno statistiko – Bolniški stalež, 2007

  4. Št. izgubljenih koledarskih dni/1 zaposlenega Vir: IVZ; Enota za zdravstveno statistiko – Bolniški stalež, 2007

  5. Zdravje je “ženska” tema • Moški so bolj pogosto direktorji, a na anketo o odnosu do zdravja in promocije zdravja se je odzvalo značilno več direktoric (izobraževanje, predelovalna industrija, trgovina, zdravstvo in socialno varstvo, storitve…) • 39% iz pretežno ženski kolektivov • Rang vrednot

  6. Direktorice … • … so pri ocenah zdravja zaposlenih bolj kritične • … bolj pogosto menijo, da delo vpliva na zdravje zaposlenih (predvsem se tega zavedajo v podjetjih, kjer je zdravje slabše), prav tako pa tudi, da zdravje vpliva na različne vidike opravljanja dela • ... se redkeje odpravijo na menedžerski zdravstveni pregled

  7. Direktorice … • … so bolj pogosto odgovorile, da so pri njih že izvajali programe PZD • … in direktorji se ne razlikujejo glede pripravljenosti na izvajanje PZD • … bi se bolj pogosto osebno udeležile programov PZD • … izvajanje bi podprle (čas, prostor, tehnika, strokovnjaki)

  8. POIMENOVANJE POJAVA • V različnih kulturahrazličnapoimenovanja • Najpogostejša izraza: “workplace bullying”, “mobbing” • V Sloveniji: “mobbing” ali “mobing”, “psihično nasilje na delovnem mestu”, “šikaniranje • Predlog:“trpinčenje na delovnem mestu”

  9. DEFINICIJA POJAVA TDM je vsakoponavljajoče se ali sistematično indolgotrajnograje vredno ali očitno negativno, neetično in žaljivo verbalno ali neverbalno dejanje ene ali več oseb na delovnem mestu ali v zvezi z delom, usmerjeno proti drugi osebi ali več osebam, ki povzroča socialno izključevanje in ogroža psihično, fizično in socialno zdravje in varnost ter ga žrtve razumejo kot zatiranje, poniževanje, ogrožanje in žaljenje dostojanstva pri delu.Posamični primerinegativnega vedenja, kot ga opisuje definicija, lahko prav tako pomenijo napad na dostojanstvo na delovnem mestu, vendar jih kot enkratne incidente ne moremo šteti med trpinčenje na delovnem mestu.

  10. RAZŠIRJENOST - TUJINA • od 1 do 4% – žrtve resnih dejanj TDM (5% - raziskava Eurofounda) • od 8 do 10% – žrtve občasno • od 10 do 20% – negativna socialna vedenja • pogosteje v javnem sektorju, večje organizacije • na vseh organizacijskih ravneh • več povzročiteljev – nasilje dlje traja

  11. RAZŠIRJENOST – SLOVENIJA • V zadnjih 6 mesecih: 10,4%, 1,5%pogosto • V zadnjih 5 letih: 19,4% • Delež prič:18,8% • Zasebni vs. javni sektor: 48,1% vs. 49,9%

  12. STATUS ŽRTVE

  13. STATUS POVZROČITELJA

  14. TDM PO DEJAVNOSTIH

  15. TDM IN ŽENSKE 37,2% M 62,8% Ž

  16. RAZLIKE IN PODOBNOSTI (1) • Zaznana izpostavljenost TDM podobna, ponekod ugotavljajo nekoliko večjo ranljivost žensk • Kdo trpinči koga: • moške pogosteje moški  • ženske pa ženske in moški RAZLOG: spolna segregacija v delovnih okoljih?

  17. PONAVLJANJE VZORCEV? Ameriška študija med MS: • narašča trpinčenje novozaposlenih MS  velika fluktuacija, pomanjkanje MS • povzročiteljice pogosto izkušene MS • izkušene MS žrtve v začetku kariere • dejanja trpinčenja: poniževanje, kaznovanje, pretiran nadzor, izključitev

  18. RAZLIKE IN PODOBNOSTI (2) • Posledice drugačne: • zdravstvene posledice težje pri ženskah • pri ženskah pogostejše diagnoze: somatske težave, mišično-kostne bolezni, depresija • Različna negativna dejanja • ženske: socialna manipulacija • moški: racionalna prikrita agresija

  19. POSLEDICE – za žrtev • Zdravstvene posledice: anksiozne motnje, depresija, agresivnost, razdražljivost, nespečnost, apatičnost, slaba koncentracija, sociofobija, negotovost, visok krvni tlak, glavobol, bolečine v trebuhu, sklepih in mišicah, srčno-žilne bolezni, motnje hranjenja, posttravmatski stresni sindrom… • Pretrgane socialne mreže (odtujitev, zapiranje vase) • Ekonomska ogroženost žrtve in njene družine (pogoste bol. odsotnosti, odpoved pogodbe o zaposlitvi, menjava službe…)

  20. POSLEDICE – za podjetje • Slabša učinkovitost pri delu • pogoste bolniške odsotnosti • slabi delovni odnosi • povečana fluktuacija • usposabljanje novih delavcev • negativen ugled v javnosti… IZGUBLJA TUDI DRUŽBA V CELOTI!

  21. HVALA ZA POZORNOST

More Related