Pavel Zgaga Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta

1. Doktorska šola PeF UL Izobraževanje učiteljev in edukacijske vedeModul 1.1: Teoretski koncepti na področjih izobraževanja učiteljev in edukacijskih vedLjubljana, 16 November 2010Tema 1:Sodobne konceptualizacije doktorskega študija Pavel Zgaga Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta

2. 1. Uvod: univerza, raziskovanje in “izzivi časa” 2. Nekateri trendi v doktorskem študiju 3. “Evropeizacija” doktorskega študija 4. Razvoj doktorskih programov 5. Sklep:EURODOC kot (samo)refleksija

3. 1.1 Doktorski študij včeraj in danes Tradicija: akademski naslov, podeljen po končanem študiju kot potrdilo o usposobljenosti za samostojno znanstveno delovanje. (Univerza v Bologni, 1140.) Etimologija: doctor – učitelj (docere – učiti; tudi pokazati, dokazati). Od začetka ekspanzije visokega šolstva (19. st.) naslov doktor pričenja pomeniti najvišjo stopnjo izobrazbe, znanstveno kvalifikacijo (v razliki do strokovnih). Razlikovanje dodiplomski – podiplomski študij. Doktorski študij kot “individualno početje”. Sodobnost: novi izzivi nastajajoče “družbe znanja”. Nujnost timskega dela.

4. 1.2 K rekonceptualizaciji univerze in znanosti? Rekonceptualizacije univerze na prelomu tisočletij nujne: - univerze vstopajo v “družbo znanja”; - “družba znanja” vstopa na univerze. Razsežnosti rekonceptualizacij: - evropska in globalna: bolonjski proces, lizbonska strategija, visokošolski forum UNESCO, itd. - nacionalna: nove visokošolske in raziskovalne politike - institucionalna: misija (univerz), tekmovalnost; regionalni in/ali mednarodni načrti, itd. - “mikro-ravni” fakultet, oddelkov oz. disciplin: odprtost / zaprtost; monodisciplinarnost / interdisciplinarnost, etc.)

5. 1.3 O interdisciplinarnosti in disciplinah Interdisciplinarnost (a) se ni pojavila šele včeraj, pač pa ima dolge korenine v zgodovini raziskovanja; (b) je modna beseda že nekaj desetletij, a v raziskovanju monodisciplinarnost še vedno prevladuje; (c) ni magična beseda, ki bi lahko rešila vse probleme. Znanstvene discipline imajo (še vedno) ključno vlogo pri določanju notranjih univerzitetnih delitev in struktur: - fakultete, šole, oddelki; - akademsko napredovanje, akademske vrednote; - financiranje, družbeni status (ugled) ipd.

6. 1.4 Multi/inter/trans/ kros … Multidisciplinary research: research where there is autonomy of the different disciplines, and where the research does not lead to changes in the existing disciplinary and theoretical structures. Interdisciplinary research: research which involves formulation of a uniform, discipline-transcending terminology or common methodology; co-operation within a common framework shared by the disciplines involved. Transdisciplinary (cross-disciplinary) research: research based on a common theoretical understanding and accompanied by a mutual interpretation of disciplinary epistemologies. OECD (1972).

7. 1.5 Kritika disciplinarne fragmentacije “Yet it is also clear that while the research university model evolving during the latter half of the 20th century has been remarkably successful, many of its most distinguishing characteristics have been mixed blessings. […] Faculty have learned that the best way to attract funding in a competitive, peer-review research culture is to become as specialised as possible, since this narrows the group of those likely to review their proposals (perhaps even to their colleagues), thereby driving even more the disciplinary fragmentation of the academy. As a result, academic disciplines dominate the modern research university, developing curriculum, marshalling resources, administering programmes, and doling out rewards.” (Duderstadt, J.J., 2004)

8. 1.6 “Life is not divided into disciplines” “In many respects, the discipline-defined departmental structure has served academia well.But it has also failed, most notably in its lacks of flexibility and its inherent drive toward ever-increasing specialisation. Clearly, a move away from a structure based solely on single-discipline methodologically defined studies to one that is more flexible, inclusive, and that provides elbow room for interdisciplinary broad-picture investigations, is very much in order.” Schopf and Hirsch (2002)

9. 1.7 Nekatere konsekvence Usmeritev k“faculty-initiated interdisciplinary incentive centres” (Schopf in Hirsch, 2002)z dvema glavnimaciljema: - “to foster increased interdisciplinary collaboration among faculty of diverse academic disciplines, both in undergraduate and graduate teaching and in scholarly research, and to thereby break down long-established departmentally defined barriers”; - “to foster innovation in education by encouraging dissemination of understanding about, and investigation of, emergent fields of knowledge, novel areas of inquiry that do not fit comfortably into the traditional discipline-defined structure”.

10. 1. Uvod: univerza, raziskovanje in “izzivi časa” 2. Nekateri trendi v doktorskem študiju 3. “Evropeizacija” doktorskega študija 4. Razvoj doktorskih programov 5. Sklep:EURODOC kot (samo)refleksija

11. 2.1 Doktorski študij pri nas (1981-2003) Vir: Zgaga, 2004

12. 2.2. Doktorski študij pri nas – starostna struktura Vir: Zgaga, 2004

13. 2.3 Doktorski študij pri nas – spolna struktura Vir: Zgaga, 2004

14. 2.4 Doktorski študij pri nas (1981-2008) Vir: SURS, 2010 (+ PeF UL)

15. 2.5 Doktorandi v EU in svetu: 2000 in 2005

16. 2.6 Doktorski študij: zaposlovanje

17. 2.7 R&D: financiranje, globalni trendi

18. 2.8 R&D: financiranje po državah

20. 1. Uvod: univerza, raziskovanje in “izzivi časa” 2. Nekateri trendi v doktorskem študiju 3. “Evropeizacija” doktorskega študija 4. Razvoj doktorskih programov 5. Sklep:EURODOC kot (samo)refleksija

21. 3.1 Evropski visokošolski in raziskovalni prostor Evropa po 1989: nova vprašanja tudi za visokošolski prostor, zlasti za univerze in raziskovanje. Dve “evropski agendi” v visokem šolstvu: bolonjski (EU-46) ter lizbonski proces (EU-27). Bolonjska deklaracija (1999): zbliževanje nacionalnih visokošolskih sistemov v Evropi; “oblikovanje skupnega evropskega visokošolskega prostora” (EHEA). Lizbonska strategija (2000): “nov strateški cilj” za EU, da bi utrdili “zaposlovanje, ekonomsko reformo in socialno kohezivnost kot del na znanju utemeljene ekonomije” – “vzpostavitev evropskega prostora raziskovanja in inovacij” (ERA).

22. 3.2 “Bologna” in doktorski študij Doktorski študij tema bolonjskega procesa šele od 2003; odločitev o povezovanju EHEA in ERA z namenom: • “preseči dosedanjo usmeritev na dva glavna cikla ter vključiti doktorsko raven kot tretji cikel v bolonjskem procesu”; • poudariti “pomen raziskovanja in raziskovalnega usposabljanja ter pospeševanja interdisciplinarnosti pri ohranjanju in izboljševanju kakovosti visokega šolstva in pri povečevanju konkurenčnosti evropskega visokega šolstva”; • povečati “mobilnost na doktorski in podoktorski ravni” in • spodbuditi “udeležene ustanove, da povečajo sodelovanje v doktorskem študiju in pri usposabljanju mladih raziskovalcev.” Berlinski komunike, 2003

23. 3.3 Salzburška načela (1-2) Deset temeljnih načel za tretji cikel (iz Sklepov in priporočil bolonjskega seminarja »Doktorski programi za evropsko družbo znanja«, Salzburg, 3.-5. februar 2005) i.Osrednja komponenta doktorskega usposabljanja je napredovanje znanja na podlagi izvirnega raziskovanja. Obenem se priznava, da mora doktorsko usposabljanje vse bolj zadovoljevati takšen trg zaposlovanja, ki je širši od zgolj akademskega. ii.Vključevanje v institucionalne strategije in politike: univerze kot institucije morajo prevzeti odgovornost za zagotavljanje tega, da so doktorski programi in raziskovalno usposabljanje, ki jih ponujajo, pripravljeni tako, da ustrezajo novim izzivom in vključujejo primerne priložnosti za razvoj profesionalne kariere.

24. 3.4 Salzburška načela (3-5) iii.Pomembnost raznolikosti: bogata raznolikost doktorskih programov v Evropi – vključno s skupnimi doktorati – je prednost, ki jo je treba podkrepiti s kakovostjo in tehtno prakso. iv.Doktorski kandidati kot raziskovalci v zgodnjem obdobju: priznati jih je treba – s sorazmernimi pravicami – kot profesionalce s ključnim prispevkom pri ustvarjanju novega znanja. v.Ključna vloga mentorstva in ocenjevanja: ko gre za posamezne doktorske kandidate, je treba ureditev mentorstva in ocenjevanja utemeljiti na transparentnem pogodbenem ogrodju deljene odgovornosti med doktorskimi kandidati, mentorji ter institucijo (kjer je to primerno, pa tudi drugimi partnerji).

25. 3.5 Salzburška načela (6-7) vi.Doseganje kritične mase: doktorski programi si morajo prizadevati, da dosežejo kritično maso, približati pa se morajo tudi različnim inovativnim praksam, ki se uvajajo po univerzah po vsej Evropi, ter pri tem upoštevati, da so lahko v različnih kontekstih, tako v večjih kot v manjših evropskih deželah, primerne različne rešitve. To velja v vsem obsegu od podiplomskih šol na večjih univerzah do mednarodnega, nacionalnega in regionalnega sodelovanja med univerzami. vii.Trajanje: doktorski programi morajo potekati v primernem časovnem trajanju (tri do štiri leta rednega študija kot pravilo).

26. 3.6 Salzburška načela (8-10) viii.Pospeševanje inovativnih struktur: odgovarjanje na izzive interdisciplinarnega usposabljanja ter razvoj prenosljivih veščin. ix.Povečanje mobilnosti: doktorski programi si morajo prizadevati, da ponudijo geografsko kot tudi interdisciplinarno in medsektorsko mobilnost ter mednarodno sodelovanje v skupnih ogrodjih za sodelovanje med univerzami in drugimi partnerji. x.Zagotovitev primernega financiranja: razvoj kakovostnih doktorskih programov in uspešno individualno dokončanje doktorskega študija zahteva primerno in trajnostno financiranje.

27. 1. Uvod: univerza, raziskovanje in “izzivi časa” 2. Nekateri trendi v doktorskem študiju 3. “Evropeizacija” doktorskega študija 4. Razvoj doktorskih programov 5. Sklep:EURODOC kot (samo)refleksija

28. 4.1 Prenova doktorskega študija v Evropi EUA – European University Association(www.eua.be) Konceptualizacija EHEA in ERA; številni razvojni projekti in raziskave (npr. “Trends Reports”) Projekti na področju prenove doktorskega študija: • Doctoral Programmes Project (2003-2005) • Report on the development of the basic principles for doctoral programmes (2005-2007) • Doc-careers project (2008-2009) • EUA Council for Doctoral Education (2008 – )

29. 4.2 Doktorski študij v Evropi: glavni premiki Opuščanje modela “mojster – vajenec” in premik k organiziranemu doktorskemu izobraževanju/študiju. Skupna definicija doktorata: “nov prispevek k vrhunskemu znanju s sredstvi izvirnega raziskovanja”. Doktorsko izobraževanje: ne več le za potrebe univerz (“reprodukcija”), temveč za “potrebe družbe znanja”. Mobilnost in potreba po “skupnem ogrodju” (“Bologna”; dublinski deskriptorji; kvalifikacijska ogrodja). Kritična masa: “podiplomske/doktorske/raziskovalne šole”. Prednosti (raziskovalno okolje, komunikativna skupnost; interdisciplinarnost; prenosljive sposobnosti itd.) in pomanjkljivosti (nevarnost “pedagogizacije”) DRŠ.

30. 4.3 Trendi na področju doktorskih šol (DRŠ) • Dva modela organizacije podiplomskega izobraževanja: •  povezovanje magistrskega in doktorskega študija, • samo doktorski študij, osredotočen na dano raziskovalno temo oz. področje (možno sodelovanje več ustanov). Štirje modeli strukturiranja podiplomskega študija: •  strukture na ravni fakultet (“fakultetne DRŠ); •  strukture na ravni univerze (“univerzitetna DRŠ”); •  meduniverzitetne in/ali konzorcijske strukture, ki jih veže skupni tematski interes (krepitev kritične mase, skupni programiipd.); • mednarodne mreže – skupni tematski interes.

31. 4.4 Primer: Imperial College London

32. 4.5 Magistrska in doktorska stopnja (cikel) Magistrska stopnja (ali ekvivalent) je najpogostejša pot k doktorskemu študiju. Razlikovanje med t.i. “research master” in “executive master” prinaša glavobole. Študijski izidi (outcomes), doseženi ob zaključkudane stopnje, niso pomembni le za prehod na trg dela, temveč tudi za nadaljevanje študija na naslednji stopnji. Politika vpisa: kakovost pred količino! Dostop in sprejem. Prehod z magistrskega na doktorski študij: druga in tretja stopnja morata biti medsebojno dobro koordinirani; vse tri stopnje (cikle) je treba videti kot celoto. Večjo pozornost je treba nameniti socialni dimenziji tretje stopnje.

33. 4.6 “Akademski” in “profesionalni” doktorat V preteklosti je bilo težko povezati doktorat (doktorsko usposabljanje) z zaposljivostjo; danes je ta zveza nujna tako znotraj kot zunaj akademske sfere. Profesionalni doktorat – kritični odziv na “ozkost” in “zaprtost” tradicionalnega doktorata. “Kjer obstojijo deskriptorji kvalifikacij, tam ne razlikujejo med različnimi oblikami doktorskih kvalifikacij.” (NQAI). “Usposabljanje za generične veščine, ki mora biti integralni del študijskih programov že v prvem in drugem ciklu, je prav tako pomembno v tretjem ciklu, in razvijati ga je treba v kontekstu skupnih institucionalnih struktur za podporo na doktorski ravni.” (Nice, 2006)

34. 4.7 Doktorski študij: “nova pot” (primer iz UK)

35. 1. Uvod: univerza, raziskovanje in “izzivi časa” 2. Nekateri trendi v doktorskem študiju 3. “Evropeizacija” doktorskega študija 4. Razvoj doktorskih programov 5. Sklep: EURODOC kot (samo)refleksija

36. 5.1 Kaj / kdo je EuroDoc? http://www.eurodoc.net Evropsko združenje doktorskih študentov in mladih raziskovalcev; ustanovljeno leta 2002 kot federacija nacionalnih združenj (SI: www.drustvo-dmrs.si). Cilji: • sodelovanje in predstavništvo na evropski ravni, • kakovost doktorskega študija, • izmenjava informacij in • sodelovanje pri oblikovanju HER politik. Projekt Survey on Doctoral Programmes (2008-…) v sodelovanju z CHER, Univerza v Kaslu (DE). V anketo vključenih 100.000 doktorskih kandidatov; prvi projekt te vrste (v kratkem objava – konec 2010).