1 / 27

Novinarska konferenca 28. oktober 2011 stat.si/nk

Novinarska konferenca 28. oktober 2011 www.stat.si/nk. Vsebina Aktualni kazalniki: Inflacija v oktobru 2011 Prebivalstvo Slovenije, 1. april 2011 31. oktobra 2011: 7 milijard prebivalcev na Zemlji mag. Irena Križman, generalna direktorica Analiza:

ophira
Télécharger la présentation

Novinarska konferenca 28. oktober 2011 stat.si/nk

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Novinarska konferenca28. oktober 2011www.stat.si/nk

  2. Vsebina • Aktualni kazalniki: • Inflacija v oktobru 2011 • Prebivalstvo Slovenije, 1. april 2011 • 31. oktobra 2011: 7 milijard prebivalcev na Zemlji mag. Irena Križman, generalna direktorica • Analiza: • Blagovna menjava Slovenije, 2000 - 2010Simon Perše, vodja oddelka za statistiko zunanje trgovine • Ekonomski računi za gozdarstvo, 1995 - 2010 Špela Gale, strokovnjakinja za statistiko gozdarstva

  3. Inflacija, oktober 2011 (končni podatki) • mesečna stopnja inflacije: 0,7% • letna stopnja inflacije: 2,7 % (dvig cen na letni ravni v vseh skupinah blaga in storitev razen v 2 skupinah: komunikacije, rekreacija in kultura) • januar – oktober: 2,3 %

  4. Prebivalstvo Slovenije (začasni podatki) Prebivalci, 1. april2011: 2.052.496 Državljani: 1.968.759 Tujci: 83.737 Demografsko gibanje, 2. četrt. 2011(začasni podatki) Rojeni: 5.335 Umrli: 4.443 Naravni prirast prebivalstva: 892 Selitveni prirast prebivalstva: 327 Skupni prirast prebivalstva: 1.219

  5. Ocena Združenih narodov: 31. oktobra 2011 bo na Zemlji 7 milijard ljudi

  6. Blagovna menjava Slovenije, 2000 - 2010 Simon Perše, vodja oddelka za statistiko zunanje trgovine

  7. Vsebina predstavitve • Izbrani kazalniki blagovne menjave Slovenije, 2000-2010 • Struktura blagovne menjave Slovenije po značilnostih izvoznikov in uvoznikov, 2009

  8. Izbrani kazalniki blagovne menjave Slika 1: Realne vrednosti izvoza in uvoza blaga, 2000=100

  9. Izbrani kazalniki blagovne menjave Realna rast izvoza in uvoza blaga, indeks 2010/2000, primerjava z državami članicami EU Slika 3: Realna rast uvoza blaga Slika 2: Realna rast izvoza blaga

  10. Izbrani kazalniki blagovne menjave Slika 4: Delež izvoza blaga in delež uvoza blaga v BDP, 2000-2010

  11. Izbrani kazalniki blagovne menjave Izvoz in uvoz po izbranih skupinah držav Slika 5: Izvoz v izbrane skupine držav Slika 6: Uvoz iz izbranih skupin držav

  12. Izbrani kazalniki blagovne menjave Slika 7: Izvoz v najpomembnejše trgovinske partnerice, 2000-2010

  13. Izbrani kazalniki blagovne menjave Slika 8: Uvoz iz najpomembnejših trgovinskih partneric

  14. Izbrani kazalniki blagovne menjave Izvoz in uvoz najpomembnejših proizvodov po blagovnih skupinah SMTK Slika 9: Izvoz najpomembnejših proizvodov Slika 10: Uvoz najpomembnejših proizvodov

  15. Struktura blagovne menjave po značilnostih izvoznikov in uvoznikov Slika 11: Struktura izvoznikov in uvoznikov po dejavnosti podjetja ter vrednost njihove blagovne menjave, 2009

  16. Struktura blagovne menjave po značilnostih izvoznikov in uvoznikov Struktura izvoza in uvoza po velikosti izvoznikov in uvoznikov, 2009 Slika 12: Struktura izvoza po velikosti izvoznikov Slika 13: Struktura uvoza po velikosti uvoznikov

  17. Struktura blagovne menjave po značilnostih izvoznikov in uvoznikov Tabela 1: Koncentracija blagovne menjave v največjih izvoznikih in uvoznikih, 2009

  18. Struktura blagovne menjave po značilnostih izvoznikov in uvoznikov Število izvoznikov in uvoznikov po trgovinskih partnericah, 2009 • Blagovna menjava z državami članicami EU • največ podjetij je izvažalo v najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije – Nemčijo (62,4 %), Avstrijo (61,3 %) in Italijo (57,0 %) • največ podjetij je uvažalo iz najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije – Nemčije (68,6 %), Italije (68,5 %) in Avstrije (59,3 %) • Blagovna menjava z državami nečlanicami EU • največ podjetij je izvažalo v države, ki so nastale iz republik nekdanje Jugoslavije – Hrvaško (61,9 %), Bosno in Hercegovino (36,3 %), Srbijo (31,3 %), Makedonijo (15,5 %) in Črno goro (10,9 %); v vsaj eno od teh držav je izvažalo skoraj 90 % podjetij, ki so izvažala v države nečlanice EU • največ podjetij je uvažalo iz Kitajske (32,6 %), Hrvaške (31,4 %) in Združenih držav (26,9 %)

  19. Ekonomski računi za gozdarstvo, 1995 - 2010 Špela Gale, Sektor za statistiko okolja

  20. Ekonomski računi za gozdarstvo • izračun dohodkovnih kazalnikov (bruto dodana vrednost, faktorski dohodek) • gospodarska vrednost in vloga gozdov • spremljanje stanja v začetnem delu gozdno-lesne verige • določanje in usmerjanje gozdarske politike • okoljska vloga gozdov (sistem integriranih okoljskih in ekonomskih računov za gozdove) Foto: Grzegorz Blachowski

  21. vrednost proizvodnje se je v 1995-2010 povečala za več kot 100 % (na 269 mio EUR v 2010) delež gozdarskih proizvodov v povprečju okrog 90 %; od tega največ stoječi les (41 % v 2010) delež gozdarskih storitev znašal okrog 10 % in naraščal najhitreje naraščal delež lesa za kurjavo (od 3 % v 1995 do 13 % v 2010) Proizvodnja gozdarstva

  22. Vmesna potrošnja • vrednost 95 mio EUR v 2010 (3x več kot leta 1995) • v skupni vrednosti največji delež stoječi les (50 % 2010) – padal • delež gozdarskih storitev se je v strukturi najbolj povečal (23 % leta 2010), naraščal tudi delež potrošnje energije

  23. Struktura zaposlenosti • zaradi sezonskega dela zaposlenost merjena v polnovrednih delovnih močeh (PDM) – plačana in neplačana delovna sila • 1 PDM = ena polno zaposlena oseba v gozdarstvu (1800 ur) • večinski delež predstavljala neplačana delovna sila (skoraj 74 % v 2010); od te v vsem obdobju okrog 90 % kmetje

  24. produktivnost dejavnosti izražena s številom zaposlenih na 1000 ha gospodarskih gozdov produktivnost v povprečju gibala okrog 5 PDM / 1000 ha sorazmerno veliki vložki dela v gozdarstvu Storilnost v gozdarski dejavnosti

  25. BDV, faktorski dohodek • bruto dodana vrednost (BDV) – primerjava med dejavnostmi • trend rasti BDV na zaposlenega (od okrog 13.000 EUR 1995 do okrog 30.000 EUR v 2010) – večja učinkovitost gozdarstva • % BDV v BDP za gozdarstvo v celotnem obdobju 1995-2010 pod 1 % - gozdarstvo ekonomsko manj pomembna dejavnost

  26. Zaključek • okoljska vloga gozdov postaja vse bolj pomembna (gozdovi so v integriranih računih prikazani v širšem okoljskem kontekstu -> vrednost stoječega lesa • delež lesa za kurjavo je v skupni vrednosti proizvodnje najhitreje naraščal -> les je pomemben obnovljivi vir energije • relativno veliki vložki dela v gozdarstvu dopuščajo možnost odpiranja novih delovnih mest in možnost nadaljnjega povečevanja dodane vrednosti v prvem členu gozdno-lesne verige Foto: Grzegorz Blachowski

  27. NAPOVED NASLEDNJE NOVINARSKE KONFERENCE Sreda, 30. november: • aktualni kazalniki • gospodarska rast v 3. četrtletju 2011 • primanjkljaj in dolg države 3. četrtletju 2011

More Related