9.3.2012, ZRSŠ, Ljubljana Uvodni sestanek z vključenimi vrtci

1. Projekt Rekonceptualizacija časa v vrtcu 2011 – 2012„Organizacija časa in potek dejavnosti v vrtcu od kosila do združevanja oddelkov“ 9.3.2012, ZRSŠ, Ljubljana Uvodni sestanek z vključenimi vrtci Oddelek za predšolsko vzgojo

2. Pojasnitev cilja “Rekonceptualizacija časa v vrtcu” Cilj Kurikula za vrtce “rekonceptualizacija in reorganizacija” časa zajema poslovalni čas in časovni razpored dejavnosti v okviru poslovalnega časa;zajema celotno delovno obveznost strokovnih delavcev. Bistveni premik v pojmovanju časa je, da so dejavnosti tiste, ki določajo čas in ne obratno, ter da so potrebe otrok in staršev tiste, ki narekujejo časovne okvire v vrtcu.

3. Izhodišča za prvo fazo projekta (2007) • Analiza kakovosti pedagoškega dela v vrtcih pri osnovnih šolah (ZRSŠ; 2006) – ni prisotnosti vzgojiteljev v popoldanskem času, problem odmorov strokovnih delavcev. • Spremljava postopnega uvajanja (ZRSŠ; 2001/2002), Poročilo postopnega uvajanja Kurikula za vrtce 1999/2000 in 2000/2001, Ugotovitve neposrednega spremljanja vodenih dejavnosti (ZRSŠ; 2004/2005) – prisotnost odraslih ni usklajena s številom prisotnih otrok. • Naloge vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v vrtcu (analiza vprašalnika), MŠŠ, Olga Jukič, 2002 – organizacija timskega dela, koriščenje odmorov. • Kakovost v vrtcih (2002) – organizacija časa kot pomemben strukturni kazalec kakovosti. • Kurikulum za vrtce (1999) – osnovni cilj dokumenta. • Bela knjiga (1997), str. 38: “Pomanjkljivo v vrtcih pa je, da so v večini vrtcev razporeditve obrokov neprilagojene bioritmu otrok, bolj problematično pa je, da je spanje otrok neusklajeno z individualnimi potrebami otrok.”

4. Ugotovitve neposrednega spremljanja vodenih dejavnosti v oddelkih vrtcev (ZRSŠ; 2004/2005) Časovni okvir

5. Neposredno delo v oddelkih VZOREC – število opazovanj: 165 oddelkov; 92 v samostojnih vrtcih in 73 v vrtcih pri OŠ Vrsta dejavnosti po vsebini: narava, umetnost, gibanje, družba, matematika, jezik. Vrsta dejavnosti: • Vodene dejavnosti: 40,2 % • Dnevna rutina: 37,0 % • Spontana igra otrok: 21,8 % Oblika dela: • frontalna: 4o,2 % • Delo v skupinah: 59,6 % • Individualno delo: 25,8 % • Delo v paru: 44,8 %

6. Faze poteka projekta 1. faza projekta (2007), vključenih 17 vrtcev. Analiza študij primerov in priprava priporočil za organizacijo časa v vrtcu. Pripravili smo priporočila vrtcem, kaj naj vrtci upoštevajo pri oblikovanju urnikov strokovnih delavcev, da bi dosegli optimalne načine organizacije življenja in dela v vrtcu, ki bi bili usklajeni s potrebami otrok, staršev in pogojev dela v vrtcu.

7. Kaj smo v projektu delali? • Opravili smo analizo različnih modelov organizacije časa v posameznih vrtcih. • Opredelili smo kriterije,ki jih je potrebno upoštevati pri organizaciji časa. • Pripravili različne modele delovnega časa strokovnih delavcev v okviru poslovalnega časa na osnovi analize zbranega gradiva, poznavanja zakonodaje in poznavanja problematike v praksi.

8. Vzorec in metoda dela Vzorec: • v projekt je bilo vključenih 17 vrtcev, različni po velikosti, statusu, številu oddelkov; • kriteriji za izbiro vrtcev so bili: programi (dnevni, poldnevni, izmenični, popoldanski, vrtec odprt cel dan), število oddelkov (1oddelek; 2 oddelka; 5 -10 oddelkov; več kot 10 oddelkov; 10 - 20 oddelkov; 20 – 30 oddelkov; več kot 30 oddelkov), status vrtca (samostojen vrtec, vrtec pri OŠ), regijska pokritost, pripravljenost vrtcev za sodelovanje. Metoda dela: • študije primerov. Potek projekta: • delovna srečanja z ravnatelji izbranih vrtcev, • priprava priporočil za oblikovanje razporedov delovnega časa zaposlenih (urniki, priporočila).

9. Splošne ugotovitve • Zelo različni modeli organizacije časa: od zelo fleksibilnih do zelo togih in klasičnih. • Opredelitev kriterijev, ki jih upoštevajo vsi vrtci pri organizaciji življenja in dela v vrtcu in opredelitev kriterijev, po katerih se vrtci razlikujejo.

10. Kriteriji, ki jih vrtci upoštevajo pri organizaciji življenja in dela v vrtcu . • zakonski akti, • sočasnost, • velikost vrtca - struktura oddelkov, • poslovni čas vrtca, • okolje, potrebe staršev, • delovni čas strokovnih delavcev, • največja dnevna prisotnost otrok. Vrtci se razlikujejo po: • času prisotnosti strokovnih delavcev (vzgojiteljic) v vrtcu, • zagotavljanju sočasnosti, • zagotavljanju odmorov. Zelo različni modeli organizacije časa: od zelo fleksibilnih do zelo togih (organizacija časa je naravnana na zaposlene).

11. Daljši delovni čas prisotnosti vzgojiteljice v vrtcu je omogočal med strokovnimi delavci več sodelovanja. V času odhajanja otrok domov je delo lažje potekalo. Vzgojiteljice so čas, ko niso bile več v oddelkih, a so bile prisotne v vrtcu, namenile za aktive, načrtovanje, sestanke ipd. Težave pri organizaciji časa: • so bile pri usklajevanju časa z zakonsko določeno sočasnostjo in v daljšem poslovalnem času vrtca • izhajale so iz subjektivnih dejavnikov, povezanih s spremembami v življenjskih navadah strokovnih delavcev. Dobre rešitve pri organizaciji časa so bile v največji meri odvisne od pripravljenosti zaposlenih za sprejemanje sprememb.

12. Težave pri organizaciji časa • Zagotavljanje sočasnosti. • Nadomeščanje nenadnih odsotnosti. • Čas, ko je v vrtcu največ otrok. • Skrajšan delovni čas. • Različne potrebe staršev po varstvu narekuje daljši poslovni čas. • Tradicionalna miselnost strokovnih delavcev, nepripravljenost strokovnih delavcev za fleksibilnost. • Razdrobljenost enot vrtca. • Nefunkcionalna gradnja vrtca. • Ni prisotnosti vzgojiteljic v popoldanskem času.

13. Dobre rešitve pri organizaciji časa • Spremljanje prihodov in odhodov otrok. • Postopno združevanje in razdruževanje oddelkov. • Ankete za starše. • Učinkovita komunikacija. • Izobraževanja za strokovne delavce v popoldanskem času. • Celodnevni kombinirani in izmenični oddelek za tiste otroke, ki potrebujejo vrtec različno. • Dobro organizirano timsko delo. • Načrtovanje vzgojno izobraževalnega dela v prostorih vrtca. • Vrtci pri šolah - povezava z OŠ. • Deljen delovni čas. • Zaposlovanje za polovični delovni čas. • Zaposlovanje študentov, pomoč javnih delavcev. • Določitev urnikov v skladu z dogovorom s strokovnimi delavci. • V manjših vrtcih v poletnem času in v času praznikov zaprte enote z enim oddelkom (dogovor med vrtci, pravočasna informacija staršem, publikacija). • V času jutranjega in popoldanskega združevanja sta isti osebi. • Menjava urnikov, fleksibilnost zaposlenih, urnikov.

14. Priporočila za: • ugotavljanje potreb staršev po storitvah vrtca (sprotna evidenca prihodov in odhodov otrok, ob vpisu otroka v vrtec ...), • oblikovanje urnikov (analiza stanja prisotnosti otrok, fleksibilna organizacija urnikov, sodelovanje strokovnih delavcev, koriščenje odmora v času najmanjše prisotnosti otrok …), • oblikovanje dnevnega reda v skladu s poslovnim časom vrtca (združevanje oddelkov v jutranjih in popoldanskih dežurstvih, pomembni časovni razmiki med obroki …), • upoštevanje sočasnosti (naj bo v času največje prisotnosti otrok, potrebna fleksibilnost; možnost prekinjene sočasnosti; dodatne zaposlitve delavcev po 17. členu Zvrt v dogovoru z ustanoviteljem …), • delovni čas strokovnih delavcev (evidenca dejavnosti …), • timsko delo (druge naloge, ki niso vezane na čas za neposredno delo z otroki, se lahko izvajajo na delovnem mestu; poskrbeti je potrebno tudi za sodelovanje med strokovnimi delavci v eno oddelčnih vrtcih), • nadomeščanja strokovnih delavcev (možnost nadomeščanja z delavci, ki so zaposleni po 17.čl. Zvrt, s študenti), • koriščenje odmora za malico (premišljena izraba časa za koriščenje odmora za obe strokovni delavki).

15. 2. faza projekta(2008), vključeni vsi vrtci preko MMV. Spremljanje organizacije časa v vrtcu. 365 oddelkov vrtcev: 151 oddelkov prve starostne skupine, 186 oddelkov druge starostne skupi, 22 kombiniranih oddelkov); 47 % samostojnih vrtcev, 53 % vrtcev pri OŠ. Spremljali smo delo strokovnih delavcev v popoldanskem času (od 13.00 do 15.00 ure z namenom ugotavljanja, ali delovni čas vpliva na kakovost življenja in dela v vrtcu. O kakovosti smo sklepali preko strukturnih kazalnikov (delovni čas, urniki, število otrok..) in procesnih kazalnikov(vrste dejavnosti, oblike dela). Spremljali smo vrste dejavnosti, oblike dela in delo strokovnih delavcev izven oddelka.

16. Namen spremljave Spremljati delo strokovnih delavcev v popoldanskem času z namenom ugotoviti ali organizacija časa vpliva na kakovost življenja in dela v vrtcu. Cilji spremljave: • ugotoviti, kakšne dejavnosti opravljata vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice v času od 13.00 – 15.00 ure (v oddelku in izven oddelka), • s koliko otroki sodeluje odrasli v oddelku, • sodelovanje s sodelavko, sodelavkami, • ugotoviti, ali je delovni čas strokovnih delavcev usklajen s številom prisotnih otrok.

17. Izhodišča za projekt “Spremljanje organizacije časa v vrtcu”, 2008 Spremljava postopnega uvajanja Kurikula za vrtec (2000/2001), je pokazala, da je v vrtcih neenakomerna razporeditev kadra preko dneva (zjutraj relativno večje število odraslih, v popoldanskem času pa malo, kljub večjemu številu otrok). Analiza kakovosti pedagoškega dela v vrtcih pri osnovnih šolah, ZRSŠ, 2006: Urniki dela ostajajo v večini vrtcev tradicionalni - vzgojiteljice v veliki večini delajo pretežno v dopoldanskem času (do 13. ure), v popoldanskem času so v vrtcu prisotne samo pomočnice vzgojiteljic. Zaradi tega dejavnika se načrtovane usmerjene dejavnosti, ki jih vodi vzgojiteljica, umeščene predvsem v dopoldanski čas. Projekt Rekonceptualizacija delovnega časa v vrtcu, 2007je opredelil kriterije, ki jih je potrebno upoštevati pri uresničevanju cilja rekonceptualizacija delovnega časa v vrtcu. Sočasnost dveh strokovnih delavk v času največje prisotnosti otrok v vrtcu je nujna za kvalitetno izvajanje različnih dejavnosti. Delovni čas strokovnih delavcev (prisotnost vzgojiteljice na delovnem mestu) je eden od bistvenih kriterijev, ki lahko prispeva h kakovosti življenja in dela v vrtcu.

18. Obrazec za opazovanje:

19. Ugotovitve:Dnevno število ur prisotnosti vzgojiteljice v vrtcu

20. Dejavnosti v času prisotnosti v oddelkih od 1 do 3 let vzgojiteljica pomočnica vzgojiteljice

21. Dejavnosti v času prisotnosti v oddelkih od 3 – 6 let vzgojiteljica pomočnica vzgojiteljice

22. Vrsta dejavnosti v času prisotnosti

23. Oblike dela v času prisotnosti

24. Dejavnosti vzgojiteljic v vseh oddelkih v času od 13.00 – 15.00 ure

25. Dejavnosti vzgojiteljic v vseh oddelkih v času od 13.00 – 15.00 ure

26. Prihodi in odhodi strokovnih delavk iz oddelka (vir: Analiza kakovosti ZRSŠ 2006…) Do pol treh popoldne je oddelke zapustilo več kot 75% vzgojiteljic.

27. Ugotovitve • Delež prisotnosti vzgojiteljic v oddelkih v popoldanskem času je bil v primerjavi s podatki iz leta 2006 višji. • Največja deleža popoldanskega časa (13.00 – 15.00) sta pripadala rutini in spontani igri v prvem in drugem starostnem obdobju. • Izrazito večji delež vodenih dejavnosti v tem času je v oddelkih drugega starostnega obdobja. • Prevladujoča oblika dela v prvem starostnem obdobju je individualno delo, v drugem starostnem obdobju pa delo v manjših skupinah. • Preseganje tradicionalnega vzorca, po katerem so načrtovane dejavnosti, ki jih vodi vzgojiteljica, umeščene v dopoldanski čas.

28. Nekaj pozitivnih sprememb, ki jih je prinesla rekonceptualizacija delovnega časa vzgojiteljic • Več možnosti za pogovore in izmenjavo izkušenj. Poglobljeno sodelovanje s pomočnico vzgojiteljice. • Razbremenitev za pomočnico oz. tudi za vzgojiteljico, saj sta ko je dela največ, prisotni obe. • Manjša obremenjenost v dopoldanskem času, ker je vzgojno izobraževalno delo razporejeno skozi ves dan. • Življenje v skupinah poteka bolj umirjeno in se je obogatilo. • Več časa za opazovanje otrok. • Več individualnega dela z otroki, več dejavnosti. • Višja kvaliteta načrtovanja, izvajanja dejavnosti in evalvacije. • Možnost delitve skupine (dejavnost zunaj, notri).

29. 3. faza projekta (2012), vključenih 20 vrtcev Naslov Organizacija časa in potek dejavnosti v vrtcu od kosila do združevanja oddelkov Namen: Ugotoviti, kakšna je kakovost preživljanja časa otrok po kosilu do združevanja oddelkov. V projektu želimo ugotoviti: • kako vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice načrtujeta čas in potek dejavnosti, • katere dejavnosti za otroke načrtujeta in kje jih izvajata, • kdaj načrtujeta in • kako je to prikazano v dokumentaciji?

30. Vzorec: • pripravljenost vrtcev za sodelovanje (20 vrtcev) • regijska pokritost Metoda dela: • Akcijsko raziskovanje Potek projekta: • delovna srečanja z ravnatelji izbranih vrtcev ZRSŠ • delovna srečanja s strokovnimi delavci vrtca - racionalna analiza stanja, priprava akcijskega načrta delovanja

31. Vključeni vrtci OE Ljubljana OE Kranj OE Maribor OE Murska Sobota OE Celje OE Novo mesto OE Slovenj Gradec Ledina, Kočevje, Mengeš; Vrtci pri OŠ Videm Dobrepolje; Ciciban Šmartno pri Litiji; Medo pri OŠ Lukovici Kranjski vrtci, Vrtec Tržič Borisa Pečeta, Lenart Vrtci pri OŠ: Razkrižje, Stročja vas, Odranci Zarja, Anice Černejeve, Braslovče, Šmarje pri Jelšah Metlika, Vrtec pri OŠ Mokronog Radlje ob Dravi

32. Metoda akcijskega raziskovanja - predpostavke pri uvajanju sprememb • Strokovni in vodstveni delavci najbolje rešujejo probleme/izzive, ki si jih sami izberejo. • Raziskujejo in vrednotijo lastno delo ter iščejo nove poti za reševanje problemov. • Potrebujejo čas in prostor, da se oddaljijo od vsakodnevne rutine in se poglobijo v svoje delo. • Medsebojno sodelovanje omogoča podporo, pomoč in spodbudo.