1 / 31

Označevalni jeziki in spletno publiciranje

Označevalni jeziki in spletno publiciranje. Razlogi za uvajanje označevalnih jezikov, RTF, Postscript, PDF, HTML. Jure Dimec, Inštitut za biomedicinsko informatiko MF jure.dimec@mf.uni-lj.si april 2007. Publiciranje dokumentov na Internetu.

pelham
Télécharger la présentation

Označevalni jeziki in spletno publiciranje

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Označevalni jeziki in spletno publiciranje Razlogi za uvajanje označevalnih jezikov,RTF, Postscript, PDF, HTML. Jure Dimec, Inštitut za biomedicinsko informatiko MF jure.dimec@mf.uni-lj.siapril 2007

  2. Publiciranje dokumentov na Internetu • Delež dokumentov v elektronski obliki in dostopnih preko omrežja hitro narašča. • E-dokument lahko nadomesti klasično papirno obliko le, če je uporaben brez • prostorskih in • časovnih omejitev.

  3. Publiciranje dokumentov na Internetu Prostorska neodvisnost: • dokument mora biti enako uporaben neglede na oddaljenost strežnika, uporabnikovo strojno in programsko opremo za pregledovanje. Pretežno tehnološki problem: • energetsko avtonomni prikazovalniki velikosti knjige, brezžično povezani s ponudniki e-dokumentov.

  4. Publiciranje dokumentov na Internetu Časovna neodvisnost: • dokument mora biti enako uporaben dokler obstajajo “bralci”. Pretežno organizacijski problem: • obstajati morajo standardi za oblikovanje dokumentov, ki jih bodo razumele bodoče generacije strojne in programske opreme.

  5. Razlogi za uvajanje označevalnih jezikov Značilnosti ponudnikov e-dokumentov nekdaj: • majhno število, pretežno ponudniki bibliografskih zbirk, • med seboj neodvisni, • samostojen razvoj zbirk e-dokumentov.

  6. Razlogi za uvajanje označevalnih jezikov Značilnosti e-dokumentov nekdaj: • majhno število v primerjavi s številom fizičnih dokumentov, • enostavna oblika in relativno enostavna struktura (npr. bibliografski zapisi), • dokler so bili e-dokumenti le ASCII besedila, je za uporabo zadoščala skoraj vsaka strojna in programska oprema.

  7. Razlogi za uvajanje označevalnih jezikov Razvoj ponudbe e-dokumentov: • hitro povečevanje količine e-dokumentov, • razvoj zapletenejših oblik, predvsem nebesedilnih (multimedijskih) dokumentov, • programska in strojna oprema je morala slediti razvoju e-dokumentov.

  8. Razlogi za uvajanje označevalnih jezikov Posledica: • zaradi nestandardnih oblik e-dokumentov ti niso bili uporabni na različnih računalniških platformah, • ponudniki so morali izdelovati različne verzije e-dokumentov (in njihovih zbirk) za različne strojne in programske platforme • edini možni izhod - standardizacija.

  9. Razlogi za uvajanje označevalnih jezikov • Uveljavi se lahko samo tak standard, ki omogoča uporabniku nove investicije v strojno in programsko opremo, ohrani pa investicije v informacije.

  10. Razlogi za uvajanje označevalnih jezikov • Zaradi ekonomskih razlogov ni bilo pričakovati poenotenja proizvajalcev računalnikov. • Edini možni izhod: standardizacija načinov zapisovanja e-dokumentov. • Nastali so označevalni jeziki.

  11. Označevalni jeziki: uvod Označevalni jeziki morajo omogočati: • prenosljivost med različnimi tipi računalnikov, • prenosljivost med različnimi programi za uporabo dokumentov, • enostavno in ekonomično prenosljivost po računalniških omrežjih, • dolgoživost dokumentov (problem e-arhiviranja).

  12. Označevalni jeziki: uvod • Označevalni jeziki (mark-up languages) omogočajo označevanje strukturnih in/ali oblikovnih elementov e-dokumentov. • Označevalni jeziki so umetni jeziki, sestavljeni iz: • oznak za delitev dokumenta na strukturne dele, • oznak, ki opisujejo videz teh strukturnih delov, ter • slovnice, ki določa pravilno rabo oznak.

  13. struktura : videz • Če označevalni jezik določa le strukturo zapisa, je predstavitev zapisa, njegov videz na zaslonu ali papirju popolnoma prepuščena programom, s katerimi zapis uporabljamo. • Struktura zapisa je v takem primeru ločena od definicij za tipe pisave, razmike med vrsticami ipd, s čemer se ukvarjajo naprimer tiskarski označevalni jeziki.

  14. RTF • Zelo pogosta zvrst e-dokumentov so dokumenti, pisani z urejevalniki besedil, npr. Word for Windows. • Struktura in videz dokumenta sta neločljivo povezana - zelo majhna možnost prenosljivosti med različnimi računalniki in urejevalniki besedil. • Celo prenosljivost dokumentov med različnimi generacijami istega urejevalnika je močno omejena.

  15. RTF V splošnem velja: • bolj ko je zmogljiv urejevalnik glede oblikovanjabesedila in nebesedilnih elementov, bolj zaprt sistem je. • Tudi pri dokumentih v formatih urejevalnikov besedil obstaja močna potreba po prenosljivosti.

  16. RTF • Proizvajalci urejevalnikov besedil so se dogovorili za skupen transportni označevalni jezik, ki ga razume večina najpomembnejših urejevalnikov. • Ta jezik je RTF (Rich Text Format).

  17. RTF {\rtf1\ansi\deff20\deflang1033{\fonttbl{\f4\froman\fcharset0\fprq2 Times New Roman;}{\f5\fswiss\fcharset0\fprq2 Arial;}{\f20\fnil\fcharset0\fprq2 SLOHelvetica;}} {\colortbl;\red0\green0\blue0;\red0\green0\blue255; ... sledi še nekaj deset vrstic splošnega opisa tipov pisav, zamikov... \pard\plain \qr\sb40\sa40\tx357 \f20\fs20\lang2057 {\fs18 Bib: Računalniško komuniciranje, Informatika 2} \par \pard\plain \s18\sb40\sa40\tx357 b\f20\fs30\lang2057 {\i\fs32 Predavanje: Standardi za označevanje dokumentov \par }\pard\plain \s1\fi-360\li360\sb240\sa40\tx357 \b\f20\fs28\lang2057 1.\tab Razlogi za standardizacijo označevanja informacij Del predavanja o označevalnih jezikih, zapisan v RTF. oznake za tipe in barve pisav oznake za pozicioniraje besedila

  18. RTF • RTF označuje izključno videz dokumenta! • RTF je slaba reklama za označevalne jezike.

  19. Postscript in PDF Postscript (Adobe): • označevalni jezik za krmiljenje laserskih tiskalnikov, • označuje izključno videz dokumenta, • razume tudi zapis slik.

  20. Postscript in PDF PDF (Portable Document Format (Adobe)): • označevalni jezik, ki omogoča prikaz originalnega videza dokumenta na spletu, • poenostavljena in dopolnjena različica Postscripta, • omogoča prikazovanje člankov iz strokovnih revij v natančno taki obliki, kot jo imajo v reviji, • pretežno označuje videz dokumenta, le delno tudi strukturo (hipertekstni kazalci).

  21. HTML HTML (HyperText Markup Language): • avtor Tim Berners-Lee, zgodnja 90-ta leta, • osnovni označevalni jezik za spletne dokumente, • označuje predvsem strukturo, deloma tudi videz dokumenta. • dokument, označen s HTML, je v formatu ASCII, zato je majhen in se hitro prenese.

  22. HTML: oznake Splošna struktura oznak v HTML: <oznaka> označeni del dokumenta </oznaka> naprimer <i> del dokumenta v kurzivi </i>

  23. HTML: osnovnastruktura dokumenta

  24. HTML: naslovipoglavij

  25. HTML: neoštevilčenealineje

  26. HTML: oštevilčenealineje

  27. HTML: slovarskagesla

  28. HTML: vrste pisav

  29. HTML: hipertekstni kazalci dokument B dokument A klikni za dokument B hipertekstno sidro klikni za dno strani .ime točke: dno strani

  30. HTML: hipertekstni kazalci med dokumenti • Dokumenta A in B sta na istem direktoriju istega strežnika: <a href=“dokument_B”>Klikni za dokumentB</a> • Dokumenta A in B nista na istem strežniku: <a href=“http://www.mojestrani.si/dokument_B”> Klikni za dokument B </a>

  31. HTML: hipertekstni kazalci v dokumentu <a href=“#dno_strani”> Klikni za dno strani </a> <a name=“dno_strani”> </a>

More Related