1 / 8

KAKŠNE SO BILE POSLEDICE GEOGRAFSKIH ODKRITIJ Učb. str 13 -17

KAKŠNE SO BILE POSLEDICE GEOGRAFSKIH ODKRITIJ Učb. str 13 -17. Učenec: > ovrednoti posledice geografskih odkritij za staroselce in Evropejce, > znaš pravilno razvrstiti dobrine, ki sta si jih izmenjala Stari in Novi Svet, > znaš razložiti pojma Stari in Novi svet, > opiši delo misijonarjev,

ranit
Télécharger la présentation

KAKŠNE SO BILE POSLEDICE GEOGRAFSKIH ODKRITIJ Učb. str 13 -17

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. KAKŠNE SO BILE POSLEDICE GEOGRAFSKIH ODKRITIJ Učb. str 13 -17 Učenec: > ovrednoti posledice geografskih odkritij za staroselce in Evropejce, > znaš pravilno razvrstiti dobrine, ki sta si jih izmenjala Stari in Novi Svet, > znaš razložiti pojma Stari in Novi svet, > opiši delo misijonarjev, > pojasni vzroke za pojav trgovine s sužnji in vzroke za njeno razširitev, > sklepaj o spremembah, ki so jih v gospodarstvo vnesla geografska odkritja ? konkvistadorji ? misijonarji ? svetovna trgovina ? trgovina s sužnji Ali prepoznaš plod?

  2. Kaj se je zgodilo z državami v Srednji in Južni Ameriki

  3. ŠPANCI - boljše orožje - konkvistadorji Azteke je uničil Hernando Cortez s 600 vojaki in 16 konji. Plenil je zlato. Ubil je Montezumo, poveljnika Aztekov. Porušil je azteško glavno mesto in zgradili Mexico. CORTEZ • ŠpanecFrancisco Pissarojes 187 vojaki, 10 topovi in 27 konji uničil Inke. Ugrabil je inkovskega poveljnika Atahualpo in zanj zahteval odkupnino. Dobil je 6 ton zlata in 12 ton srebra. Španci so ga vseeno zadavili in zažgali.

  4. Kakšen je bil odnos Evropejcev do ameriških staroselcev • Usoda Indijancev: • pokristjanjevanje - misionarji • zaplenjeno bogastvo, uničenje kulture • zasužnjenje • siljenje k težkemu delu v rudnikih in poljih • iztrebljanje • bolezni (tifus, ošpice, gripa…) • Evropejci so upore Indijancev zadušili Kako je svetovna trgovina spremenila evropsko gospodarstvo • selitve ljudi v na novo odkrite dežele, • nova središča trgovine: na zahodni obali Evrope • (pristanišča), Sredozemlje izgubi pomen, • številne nove dobrine, menjava blaga, živali… • Evropa precej obogati, • kapitalizem, manufakture, banke, borze, delnice.., • Inflacija - razvrednotenje vrednosti denarja.

  5. Suženjstvo je postalo donosna trgovina • Velike plantaže- poljedelstvo v osvojenih državah • Izčrpanost Indijancevzaradi fizičnih naporov • uvažanječrnih sužnjev iz Afrike • arabski trgovci (donosno, za puške) • suženjstvo je bilo dedno, • naporno potovanje z ladjo • življenje črncev je blažila pesem, zgodba • upori, poskus bega • nova rasna podoba Amerike

  6. čebele Evropejci so spoznali nove pridelke ananas bananeavokado limone hruške grozdje čebula buče krompir fižol paprika repa paradižnik govedo ovca pujs konj puran čebele pšenica riž rž sladkorni trs koruza kakav vanilija tobak kinin feferoni črne koze tifus malarija oslovski kašelj ošpice PONOVIMO 1. Zakaj so Španci zlahka osvojili inkovsko in azteško državo? 2. Kakšen je bil odnos Evropejcev do ameriških staroselcev? 3. Katere nove kulture so spoznali Evropejci? PREMISLI 1. Za koga so bile posledice geografskih odkritij usodnejše – Stari ali Novi svet?

  7. Uveljavil se je kapitalizem • KAPITALIZEM: • gospodarski sistem, ki temelji na zasebni lastnini • uveljavil se je najprej v Evropi, v 16. in 17. stoletju • Trgovci so svoje dobičke vlagali v nadaljna raziskovanja in trgovanje. Takšne denarne vloge imenujemo kapital. • Denarne vloge so prinašale nove dobičke, ki so jih njihovi lastniki, ki jih imenujemo kapitalisti, vlagali v različne dejavnosti. • Zgodnjo obliko kapitalistične proizvodnje imenujemo ZALOŽNIŠTVO. • Bolj razvito obliko kapitalistične proizvodnje imenujemo MANUFAKTURA.

More Related