1 / 67

IZOBRAŽEVANJE

IZOBRAŽEVANJE. TEČAJ ZA VODJE ENOT. Avtor: mag. Janez Merc, VisGČ I September 2012 Gradivo dopolnil: Vinko Zobec, VGČ II Januar 2014. UVOD. Ali se želimo učiti – naučiti? Ali želimo učiti in usposabljati? Pravne osnove za izobraževanje in usposabljanje gasilcev Zakon o gasilstvu

reegan
Télécharger la présentation

IZOBRAŽEVANJE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. IZOBRAŽEVANJE TEČAJ ZA VODJE ENOT Avtor: mag. Janez Merc, VisGČ I September 2012 Gradivo dopolnil: Vinko Zobec, VGČ II Januar 2014

  2. UVOD • Ali se želimo učiti – naučiti? • Ali želimo učiti in usposabljati? • Pravne osnove za izobraževanje in usposabljanje gasilcev • Zakon o gasilstvu • Zakon o varstvu pred požari • Pravila gasilske službe • Posebna pravila gasilske službe Izobraževanje v gasilski organizaciji

  3. VSEBINA PREDMETA • Vrste gasilskih usposabljanj • Načrtovanje in organizacija gasilskih tečajev • Temeljne osnove izobraževanja - pojmi • Izobraževalne značilnosti gasilcev 5. Spoznavna stran izobraževanja 6. Učne metode 7. Materialno tehnična plat pouka 8. Priprave na pouk 9. Učna načela 10. Motivacija in izobraževanje 11. Vrednotenje izobraževanja Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  4. VRSTE IZOBRAŽEVANJ V GASILSTVU • temeljno • dopolnilno • permanentno Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  5. VRSTE IZOBRAŽEVANJTEMELJNO USPOSABLJANJE Temeljno usposabljanje za opravljanje gasilske službe in vodenje operativnih enot je osnova za pridobitev čina. VRSTE USPOSABLJANJ: • osnovno usposabljanje za gasilca in nadaljevalni tečaj; • tečaj za vodjo skupine; najmanj 2 leti v činu gasilca • tečaj za vodjo enote (oddelka);najmanj 2 leti staža vodje sk. • tečaj za vodjo enot (voda, čete); najmanj 2 leti staža vodja en. • tečaj za člane višjih poveljstev; 3 leta staža poveljnika … • tečaj za gasilske vodje v regiji in državi. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  6. VRSTE IZOBRAŽEVANJDOPOLNILNO USPOSABLJANJE Pridobitev določenega naziva specialnosti(nevarne snovi, bolničar, tehnično reševanje, uporabnik dihalnih aparatov, notranji požari … Strojništvo: • strojnik, (gasilec) • strojnik avtolestve (gasilec, C kat.) • orodjar, (vodja skupine in strojnik) Zaščito dihal: • uporabnik dihalnega parata, (gasilec) • skrbnik dihalnih zaščitnih naprav, (vodja enote in nos. dih. ap.) Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  7. VRSTE IZOBRAŽEVANJDOPOLNILNO USPOSABLJANJE Radijske zveze: • uporabnik radijskih postaj, (gasilec) • skrbnik za radijske postaje, (vodja skupine in upor. rad. postaj) Tehnično reševanje: • tehnični reševalec, (gasilec in najmanj III. st. iz.) Nevarne snovi: • reševalec ob nesrečah z nevarnimi snovmi, (vodja skupine in nos. dih. aparat, najmanj IV.st. iz.) Požari v naravi: • gašenje požarov v naravnem okolju, (gasilec) Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  8. VRSTE IZOBRAŽEVANJDOPOLNILNO USPOSABLJANJE Reševanje na vodi in iz vode: • reševalec na vodi, (gasilec) • vodja čolna, (vodja skupine in reš. na vodi) • potapljač*, (gasilec) • potapljač**, • potapljač***. Ocenjevanje gasilsko športnih disciplin: • sodnik gasilskih in gasilsko športnih disciplin, (vodja enote) Gašenje notranjih požarov: • modul A (nosilec dih. aparata) • modul B • modul C Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  9. VRSTE IZOBRAŽEVANJDOPOLNILNO USPOSABLJANJE Poučevanje: • inštruktor, (vodja enote in najmanj V. st. iz.) • predavatelj, (višja poveljstva in najmanj VI. st. iz.) Prva pomoč: • bolničar, (gasilec) Informatika v gasilstvu: • informatik, (gasilec) Vodenje članic: • vodja članic, (vodja enot in najmanj IV. st. iz. ali v. strok. svet.) Vodenje mladine: • mentor mladine, (vodja skupine in najmanj IV. st. iz.) • mentor mladine I. (vodja skupine, mentor in V. st. iz.) Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  10. VRSTE IZOBRAŽEVANJDOPOLNILNO USPOSABLJANJE Ostala dopolnilna in strokovna izobraževanja in usposabljanja: • usposabljanje za varno delo z motorno žago, • usposabljanje za delo s helikopterjem. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  11. VRSTE IZOBRAŽEVANJPERMANENTNO USPOSABLJANJE Gasilske organizacije za strokovno in fizično usposobljenost organizirajo permanentno usposabljanje, ki se izvaja v obliki: • seminarjev in posvetov s teoretičnim in praktičnim spoznavanjem novosti na gasilskem in požarno varnostnem področju; • taktičnih vaj in nastopov z gasilsko tehničnimi sredstvi; • gasilskih in gasilsko športnih tekmovanj in priprav za ta tekmovanja; • in obnovitvena usposabljanja namenjena posameznim specialnostim. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  12. NAČRTOVANJE IN ORGANIZACIJA UČNEGA PROCESA OSNOVE ZA NAČRTOVANJE USPOSABLJANJ • Pristojnosti – kompetence organizacije (PGD, zveza, regija, Ig, GZS). • Izpolnjevanje kadrovskih in prostorskih pogojev. • Predmetnik (izkazuje predmete in ure). • Učni načrt (vsebina posameznih predmetov). • Vsebina je didaktično prilagojena dejavnost. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  13. OGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA PGD osnovni tečaj za gasilca GZ nadaljevalni tečaj za gasilca tečaj za vodjo skupine tečaj za vodjo enote tečaj za strojnika tečaj za orodjarja tečaj za bolničarja tečaj za uporabnika radijskih postaj tečaj za inštruktorja radijskih zvez GZS vse druge predpisane oblike strokovnega izobraževanja in usposabljanja, ki niso v pristojnosti PGD in GZ. Gradbeništvo in preskrba z gasilno vodo

  14. NAČRTOVANJE IN ORGANIZACIJA UČNEGA PROCESA Organizator gasilskega tečaja mora izvesti naslednje aktivnosti: • razpisati tečaj, ki se bo izvajal; • prijaviti tečaj in poskrbeti za razpis v aplikaciji VULKAN; • preveriti ali prijavljeni kandidati izpolnjujejo predpisane pogoje; • pripraviti seznam ustreznih predavateljev; • sestaviti urnik predavanj; • pripraviti sprejemne teste; izvajati program po predpisanem učnem načrtu. • pripraviti končen seznam tečajnikov; • ažurno obveščati tečajnike o poteku tečaja; Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  15. OSNOVNI POJMI • Definicija in pomen izobraževanja in usposabljanja. Izobraževanje je proces pridobivanja znanja, spretnosti in navad. • Odnos pedagogika, andragogika, didaktika, metodika, psihologija. • Odnos gasilstvo – gasilsko izobraževanje. • Osnovni didaktični pojmi (vsebina, učna enota, cilj, oblika, metoda, količina, obremenitev, metodična enota, didaktično načelo, spremljava, vrednotenje, ocenjevanje...). Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  16. IZOBRAŽEVALNE ZNAČILNOSTI GASILCEV SPECIFIKA IZOBRAŽEVANJA GASILCEV: • Struktura, položaj in status gasilcev v družbi. • Motivacija za izobraževanje. • Razlike med različni generacijami, ki jih izobražujemo. • Ali je dejavnost in program dejavnosti obvezen ali prostovoljn? • Gasilske vrednote (prostovoljnost, humanost, solidarnost…). • Stanje pedagoške in strokovne usposobljenosti predavateljskega gasilskega kadra. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  17. SPOZNAVNA STRAN IZOBRAŽEVANJA Izobraževanje je proces spoznavanja, kjer si slušatelji pridobijo nova znanstvena spoznanja, novo znanje … Spoznavanje pa lahko izvajamo preko: • čutil, • razumevanja, • prakse, • od opazovanja k abstraktnemu mišljenju in od tod k praksi. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  18. SPOZNAVNA STRAN IZOBRAŽEVANJA OPAZOVANJE • V tem primeru s čutili zaznavamo dejstva, posameznosti. Opazovanje je višja stopnja zaznavanja, ker se načrtuje, organizira in vodi. MIŠLJENJE • Mišljenje je duševni proces vzpostavljanja zvez in odnosov med vsemi objekti stvarnosti. Zato mišljenje zajema miselne operacije, kot so: analiza, aplikacija, asociacija, dedukcija, dokazovanje, posploševanje, induciranje, izločanje,… Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  19. SPOZNAVNA STRAN IZOBRAŽEVANJA PRAKSA • Je aktiven odnos človeka do določenih nalog, problemov, narave in podobno,… PSIHOLOŠKA PLAT IZOBRAŽEVANJA • Delo pri usposabljanju je psihološko, intelektualno in emocionalno. Zato moramo vzpostaviti predvsem intelektualno in emocionalno plat. • Brez čustev ni učenja. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  20. SPOZNAVNA STRAN IZOBRAŽEVANJA Pouk ali učni proces je načrtovan in sistematično organiziran sistem izobraževanja. učitelj didaktični trikotnik učenec učna vsebina Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  21. SPOZNAVNA STRAN IZOBRAŽEVANJA Osnovne naloge učnega procesa: • pridobivanje znanja (opazovanje, poslušanje …) • razvijanje sposobnosti, spretnosti in navad (usposabljanje za življenje) • oblikovanje osebnosti (vztrajnost, natančnost, odgovornost, delavnost) Kdo naj usposablja gasilski kader? Kako prepričat vse v pomen znanja in ravnanja? Posebnosti usposabljanja pionirjev. Posebnosti usposabljanja mladine. Posebnosti usposabljanja članic. Posebnosti usposabljanja članstva. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  22. MIKROARTIKULACIJA POUKA Mikroartikulacija pouka je del operativne (neposredne) učne priprave učitelja. • dejavnosti učitelja in učencev, predvidene v posameznih učnih korakih, in njihovo predvideno trajanje, • učne metode in učne oblike, • učna sredstva (gradiva, pripomočke, učila). Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  23. UČNE OBLIKE Z ustrezno obliko se namreč organizator učnega procesa odloča o stopnji in moči učenčevega aktivnega vključevanja. Učne oblike v širšem smislu besede: • tečajorganiziramo, kadar želimo posredovati potrebno manjkajoče znanje • seminarnove vsebine želimo povezati z že pridobljenimi izkušnjami zato uporabljamo sodobne in bolj dinamične metode (diskusija, razprava). Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  24. UČNE OBLIKE Učne oblike v ožjem smislu besede: • frontalna (plenarna), • skupinska, • delo v dvojicah in • delo posameznika. Posebne oblike andragoškega dela: • konzultacije • inštrukcije, • učni krožek in • mentorsko delo. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  25. UČNE METODE Učne metode so načini dela pri pouku. Ker pri pouku delajo učitelji (tisti, ki učijo) in učenci (tisti, ki se učijo), predavatelj in slušatelji, gasilski častniki in skupina ali enota gasilcev ima vsaka metoda dvostranski pomen tj., da se nanaša na delo obeh strani. Tisti, ki uči uporablja te metode s ciljem, da bi posredoval čim več znanja, tisti, ki se učijo pa s ciljem, da bi se čim več naučili. Učne metode so določene poti po katerih predavatelj podaja znanja slušateljem. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  26. UČNE METODE Metoda sama za sebe ne pomeni nič, je sestavni del učno–vzgojnega procesa in je najtesneje povezana s snovjo. Vsak predavatelj pri uporabi metod zraven snovi vnaša svoj način uporabe metod. Način, kako bo uporabljal učne metode se imenuje učna tehnika. Vse skupaj pa je najtesneje povezano z individualnimi lastnostmi učitelja kot so: temperament, delovna praksa, strokovni pristop, pedagoški pristop, psihološki pristop,.. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  27. UČNE METODE Vrste učno-vzgojnih metod: • metoda razlage, • metoda razgovora, • metoda dela s tekstom, • metoda demonstracije, • metoda diskusije, • metoda praktičnega dela, • metoda urjenja in vaj. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  28. UČNE METODEIZBOR UČNIH METOD Na izbor metod vplivajo razpoložljiva učna sredstva, značilnosti učenja, starost učencev … Tako bomo uporabili drugačne metode pri predstavitvi organizacijskih in zakonskih predpisov, kot pri gasilski taktiki in podobno. Pri delu z mlajšo populacijo se več uporablja metoda razgovora, demonstracije ter načela vzgojnosti in postopnosti, pri delu s starejšo populacijo pa se več uporablja metoda razlage in diskusije. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  29. UČNE METODEIZBOR UČNIH METOD Na izbor metod v gasilski dejavnosti vplivajo tudi posebnosti gasilske dejavnosti, kot so: • Področje gasilske dejavnosti, ki je lahko preventivno ali operativno. • Prostovoljnost gasilskega dela, ki zahteva večjo stopnjo vzgojnosti, motivacije in zavesti. Pri drugih oblikah izobraževanja je potreba zaradi poklica, napredovanj in ima materialne učinke; pri gasilski dejavnosti pa je delo povezano s humanostjo. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  30. UČNE METODEIZBOR UČNIH METOD Ker je učni proces zapleten, celosten in dinamičen, to tudi vpliva na izbor učno-vzgojnih metod. Učiteljeva naloga je, da spozna to bogastvo načinov dela in, da jih v učnem delu uporablja, ne da bi uporabljal in podcenjeval ene, opuščal ali precenjeval pa druge. Celotnost metodičnih pristopov se nanaša na povezovanje učno-vzgojnih metod v času učnega procesa. To povezovanje je lahko simultano glede na sinhroniziranje tj. hkratno uporabo več metod. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  31. UČNE METODEIZBOR UČNIH METOD Dinamičnost učnih metod se izraža v njihovem neprestanem izmenjavanju v vseh njihovih vrstah in variantah, vendar to izmenjavanje ne sme biti nekaj naključnega in formalnega, marveč premišljeno in smotrno, to pomeni, da je pri posamezni učni situaciji potrebno izraziti najučinkovitejšo in najbolj ekonomično učno metodo. S premišljeno izmenjavo metod dosegamo potrebno dinamičnost in hkrati ekonomičnost pouka. O vsem tem pa seveda odloča učitelj, predavatelj, vaditelj oz. tisti, ki vodi učni proces. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  32. METODA RAZLAGE Metoda učne razlage je način dela pri pouku, ko učitelj ali predavatelj verbalno razlaga dele učne vsebine. • Pri poučevanju je človek zmeraj uporabljal ustni govor, kot temeljno obliko človekovega izobraževanja. Z govorom človek izraža dejstva in posplošitve; navaja tisto, kar je bilo v preteklosti, razlaga procese, misli in čustva, potrebe, želje in interese. • Za to metodo je značilno, da v kratkem času lahko podamo mnogo snovi, je torej zelo ekonomična. • Prikladna je, ko posredujemo novo gradivo s katerim slušatelji še niso dovolj seznanjeni. • Slabost te metode je v tem, da ni možno spremljati, kako slušatelji dojemajo, slušatelji pa so pasivni. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  33. METODA RAZLAGE Vrsta razlage: Po številu razlagalcev: • z enim razlagalcem, • z dvema razlagalcema, • panel razlaga. Po naravi učnih vsebin: • predavanje, • pripovedovanje, • opisovanje, • obrazložitev, • pojasnjevanje, • premišljevanje, • dokazovanje, poročanje. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  34. METODA RAZLAGE Predavanje: • Je strogo, sistematično, zgoščeno podajanje snovi. Predavanje je bogato s splošnimi analizami. Slabost je, ker je dolgočasno, utruja ljudi, lahko zelo slabo vpliva na motivacijo ljudi. Pripovedovanje: • Je ustno razlaganje objektivnih dogodkov in subjektivnih doživljajev. Pripovedovanje je lahko obsežno in podrobno z vnašanjem čustvenih doživetij. Primeri v gasilstvu: pripovedovanje o kakšnem požaru ali drugi nesreči, pripovedovanje o kakšni vaji, dosežkih tehnike, o nekem dogodku iz katerega potegnemo kakšno koristno poučitev. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  35. METODA RAZLAGE Opisovanje • Opisovanje, kot oblika ustnega razlaganja se uporablja, kadar želimo z besedami izraziti različne zunanje lastnosti objektov in pojavov.To je verbalno slikanje resničnosti. Opisovati je možno vse tisto, kar s čustvi doživimo. Obrazložitev: • Je posebna oblika ustnega razlaganja, s katero podrobneje spoznamo določene ugotovitve o številnih pojavih in objektivni stvarnosti. Z obrazložitvijo moramo obrazložiti vse tisto, kar je v zvezi z ugotovitvami nevidno in nejasno. Obrazložitev npr. proces gorenja, gašenje ob raznih situacijah. Obrazložitve se po navadi podajo po določenih vprašanjih. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  36. METODA RAZLAGE Pojasnjevanje: • Je najvišja in hkrati najtežja oblika ustnega razlaganja, ki jo uporabljajo za razlago abstrakcij, posplošitev,… • To pomeni, da pojasnjujemo pojme, pravila, principe, metode, zakone, definicije, sklepe, dokaze, odnose, norme, funkcije, misli, probleme,… V gasilstvu je ta metoda pogosto v rabi, saj pojasnjujemo pogosto določene nevarnosti, pravila in zakone, pojme o gorenju, požaru, nevarnih snoveh principe delovanja tehnike, dokaze za nesreče… Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  37. METODA RAZLAGE Premišljevanje: • Premišljevanje ali meditacija je glasno razglabljanje, kadar pride človek v položaj, da rešuje težaven problem, ki še zanj ni dovolj raziskan ali proučen. Pri gasilskem delu se mnogokrat znajdemo v situaciji, ko glasno povezujemo znanje in izkušnje pri reševanju določenih problemov, kot so vzroki požarov in nesreč… Dokazovanje: • Se uporablja največkrat v obliki poročanja o nekem dogodku ali predmetu. Poročanje mora biti sistematično in pregledno. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  38. METODARAZGOVORA Je način dela pri pouku v obliki dialoga med učiteljem in učenci, pa tudi med učenci. V razgovoru obe strani enakovredni s tem, da učitelj vodi in usmerja razgovor. Ta metoda ima dva sestavna dela: • Vprašanje. • Odgovor. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  39. METODA RAZGOVORA Vprašanje: Je tisti del verbalne komunikacije s katerim se človek obrača na drugega človeka, z željo, da bi z odgovorom dobil zahtevano informacijo. Vendar pri izboru vprašanj ta metoda zahteva ustrezni pristop saj so vsa vprašanja lahko: • alternativna(dve možnosti) • enoznačna (točno določeno) • zvijačna(zmedejo učenca) • kategorična(kje, kaj, zakaj …) • razvojna, pomožna (pri izvajanju posplošitev) • retorična(učitelj sam odgovarja) • sugestivna(v vprašanju je odgovor) Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  40. METODA RAZGOVORA Odgovor: • Je druga strukturna komponenta razgovora. Po vrsti vprašanj se razlikuje tudi vrsta odgovorov, zato imamo tudi rek: »Kakšno vprašanje, takšen odgovor!« • Razgovorna metoda je zelo uporabna, še posebej pri delu z mladimi, ker aktivira dejavnost mladih, slušateljev. Slušatelji so enakopravni, kritični in znanja so trajnejša. Je pa manj sistematična in manj ekonomična. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  41. METODA RAZGOVORA Metodo pogovora uporabljamo v več oblikah. • dirigiran pogovor(vprašanja izrazito vzpodbujajo učence k razmišljanju; npr: naj mi pokaže, naštejte,...) • spontana vprašanja(udeleženci postavljajo vprašanja, pomembna je klima, da bodo sproščeni), • prosti učni razgovor(učitelj ne vodi razgovora ampak ga samo usmerja, vsakdanji pogovor), • diskusija (debatni) razgovor (razgovor o predmetu ali dogodku, ki ga vsi poznajo, vsak pove svoja stališča, ki jih argumentira). Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  42. METODA DELA S TEKSTOM Pri izobraževalnem procesu se srečujemo s številnimi vrstami tekstov, v učbenikih, priročnikih, delovnih zapisih, poročilih, referatih, člankih, zbornikih,… Pri delu z mladimi je ta metoda neobhodna, vse pogosteje pa se uporablja pri delu s starejšo populacijo. Prednosti te metode: • velika preciznost; bogati besedni zaklad in verbalno izražanje, • sistematičnost; aktivnost učenca, ki lahko kontrolira, kako je dojel snov, • preglednost učenja. Pomanjkljivost te metode: • ni dinamična, • fizično in psihično utruja učence, • ni priporočljiva pretirana uporaba. V gasilstvu se ta metoda uspešno rabi pri teoretični pripravi na vaje, pri pripravi na sojenje na tekmovanjih. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  43. METODA DEMONSTRACIJE Demonstracija (lat. demonstratore – pokazati) je kazanje pri pouku. Kažemo vse tisto, kar je mogoče perceptivno doživeti. Zato je ta metoda najtesneje povezana z materialno-tehnično platjo izobraževanja. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  44. METODA DEMONSTRACIJE Vrste demonstracij: Demonstracija statičnih predmetov: • uporaba izvirne materije (aparati, maske,..), • uporaba modelov, maket, presekov,…, • uporaba slik, fotografij, demonstracij, • uporaba diapozitivov in epiprojekcij, • uporaba filmov. Demonstracija dinamičnih pojavov: • uporaba shem, grafikonov, skic in podobno; • izvedba poizkusov (uporaba gasilnega aparata, hidranta,…), • uporaba slikovnega materiala, ki zajema dinamiko; • obiski vaj, akcij, • uporaba eksperimentov. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  45. METODA DEMONSTRACIJE Splošna pravila uspešnosti demonstracije: • predmet oziroma tisto, kar kažemo, naj bo dovolj veliko, stvarno, varno (cepitev jeder), estetsko, privlačno, čisto ... • sliko uporabimo le takrat kadar ni naravnega predmeta (gas. aparat), • uporaba video posnetka je pomembna zaradi možnosti prikazovanja procesov v upočasnjenem gibanju ali celo ustavitev posnetka (priprave na tekmovanja), • večino gibov se kandidati naučijo, ko opazujejo izvajalce (prvič pokažemo gib v celoti, nato pa ga razčlenimo). Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  46. METODA DISKUSIJE Je konfrontacija mnenj in stališč o določenih učnih vprašanjih in problemih med učiteljem/predavateljem in učencem/slušateljem. Rešitve lahko dajeta obe strani, za končno odločitev pa se izberejo rešitve, ki imajo več dokazov. Ta metoda je manj ekonomična od drugih metod. V diskusiji morajo biti ustrezno oblikovana tudi pravila, da lahko govore le tisti, ki ima kaj novega k pojasnitvi problema. Pri diskusiji se mora upoštevati sogovornike. • Diskusija je primerna v seminarski obliki dela, ko z izmenjavo izkušenj in mnenj pridemo do določenih rešitev. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  47. METODA PRAKTIČNEGA DELA Praktično delo je aktiven odnos človeka do materije in narave sploh, da bi jo spreminjal. Za uporabo te metode morajo biti izpolnjeni določeni materialno-tehnični pogoji. V poštev pride npr. pri demonstraciji gašenja. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  48. METODA URJENJA IN VAJ • Z vsemi dosedanjimi metodami se realizira le del izobraževalnih nalog pouka, v glavnem le pridobivanje znanja. • Za gasilsko dejavnost je značilno zraven potrebnega znanja oblikovati tudi veščine in si pridobiti navade. • Pridobivanje sposobnosti je najtesneje povezano z vajamioz. urjenjem. Vsaka vaja je povezana s procesom urjenja, ki običajno traja skozi daljše časovno obdobje. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  49. METODA URJENJA IN VAJ Proces urjenja ima tri faze: • seznanitev s ciljem (uvod in motivacija), • demonstracija dejavnosti z metodo demonstracije, • organizirano ponavljanje dejavnosti, kar zajema plansko ponavljanje gibov in dejanj. Sledi ponovna razlaga, dopolnitve, prikaz, pojasnjevanje in vse se ponavlja tako dolgo, da se dosežejo ustrezne spretnosti. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

  50. METODA URJENJA IN VAJ Po načinu vodenja je urjenje: • urjenje posameznika s samokontrolo; • urjenje posameznika s pomočjo vaditelja; • urjenje skupine z enim vaditeljem; • urjenje skupine z več vaditelji. Urjenje je po obsegu lahko: • segmentalno, ko se vadi le eno dejanje; • celostno, ko se vadi cela vaja. Najboljši rezultati se dosežejo, če je postopek urjenja naslednji: • dobra teoretična priprava; • individualno urjenje segmentov; • kolektivno urjenje s kolektivnim vodenjem; • popravljanje napak. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

More Related