Posvetovanje ZBDS, Maribor, 6. - 8. 10. 2009

1. Funkcionalna vrednost in povezovalni učinki portala Digitalne knjižnice Univerze v LjubljaniMiro Pušnik, CTKmiro.pusnik@ctk.uni-lj.si01 2003 441Dr. Uroš Kunaveruros.kunaver@ctk.uni-lj.si01 2003 444 Posvetovanje ZBDS, Maribor, 6. - 8. 10. 2009

2. Cilji predstavitvePredstavitev organizacijskega modela DiKUL kot rezultata izvedbe projekta DiKUL.Predstavitev povezovalnih učinkov DiKUL.Predstavitev funkcionalnih možnosti portala DiKUL.

3. Knjižnični informacijski sistem UL58 visokošolskih knjižnic.CTK in NUK kot pridruženi članici UL.Več kot 1,4 mio kosov tiskanega knjižničnega gradiva.Več kot 90.000 aktivnih članov.Več kot 1,5 mio obiskovalcev letno.Več kot 1,8 mio izposojenih enot.

4. Knjižnični informacijski sistem UL – fondi e-gradiv2 mio EUR/letno (vključeni tudi tiski kot podlaga e-verzij)12 paketov in nekaj posamičnih naslovov revij temelji na naročilih tiskov. 22 paketov in nekaj posamičnih naslovov revij članice UL naročajo samo v elektronski obliki.Dostop do okoli 15.000 e-revij.16 paketov e-knjig Dostop do več kot 30.000 e-knjig.Več kot 60 bibliografskih in faktografskih podatkovnih zbirk.

5. Knjižnični informacijski sistem UL – organizacijaKnjižnice po fakultetah – proračun knjižnic v sklopu proračuna fakultet.Brez osrednje univerzitetne knjižnice.CTK in NUK – samostojno financiranje.Samostojen nastop posameznih knjižnic na razpise za sofinanciranje tuje znanstvene literature in baz podatkov.Koordinacija – Komisija za razvoj knjižničnega sistema UL (KRKS UL), resorni prorektor, Univerzitetna služba za knjižnično dejavnost UL.Sorazmerno šibki formalni vzvodi za enotno nastopanje do financerjev in uporabnikov.

6. Problemi KISUL, ki izhajajo iz formalne organizacijeRazlični viri financiranja – težko usklajevanje v enoten proračun za nabavo literature.Štirje stebri financiranja: sredstva iz razpisov ARRS sredstva fakultet sredstva UL sredstva iz projektov raziskovalcevTiski kot osnova za e-verzije.Enoten nastop na razpisih za literaturo.Slabi komunikacijski kanali.Različni licenčni modeli (več kot 10).

7. Problemi KISUL na uporabniški ravniRazlične vstopne točke za uporabo e-virov.Različne in neažurne baze podatkov o fondih e-gradiv.Različni licenčni modeli, različni načini avtentikacije.Dileme pri vnosu e-virov v katalog.Dostop do celotnih besedil iz bibliografskih zapisov urejen nekonsistentno.Za uporabnike neprijazen način, posledica pa slabša uporaba e-virov.

8. Projekti povezovanja knjižnic UL na operativni ravniTemeljni problem: kako doseči usklajeno in poenoteno delovanje knjižničnega sistema UL na uporabniški ravni.Delovanje v obliki delovnih skupin, ki jih koordinira: KRKS UL resorni prorektor Univerzitetna služba za knjižnično dejavnost ULUspešno zaključeni projekti: enotna knjižnična izkaznica organizacija konzorcijske nabave e-virov Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja knjižnic UL DiKUL

9. DiKUL Izražena potreba po enotnem okolju za pridobivanje informacij.Delovna skupina za nabavo in namestitev portalne opreme: CTK NUK izbrane knjižnice ULPrvi večji projekt v knjižničarstvu na UL, ki ga je v celoti financirala in organizirala UL.Priprava javnega razpisa – močno sodelovanje z UL.

10. Neposredni povezovalni učinki DiKUL Trajna Delovna skupina za upravljanje DiKUL, ki ima svojega predstavnika tudi na sejah KRKIS UL s predstavniki iz različnih knjižnic in fakultet: CTK, NUK, BF, FF, MF, FDV, EFBaza podatkov fodov e-gradiv na UL – " SFX knowledgebase"Reševanje vsebinskih in deloma organizacijskih problemov.Tehnično upravljanje: CTK (oddaljeni dostop NUK).Močne povezave z zunanjimi organizacijami – IZUM: ELINKS – katalogizacija e-revij Sodelovanje pri namestitvi Metalib/SFX platforme v IZUM-u

11. Posredni povezovalni učinki DiKUL 15. Člen Statuta UL:V finančnem načrtu se določijo materialna sredstva za nemoteno delovanje uprave univerze pri izvajanju zlasti naslednjih skupnih nalog: …vzpostavitvi in vzdrževanju enotnega knjižničnega sistema in arhiva univerze… Služba za knjižnično dejavnost UL.Delovna skupina za enotni nakup informacijskih virov na UL. - prvi natančen pregled e-fondov na UL

12. Možna uporaba modela v prihodnjeEnotna služba za medknjižnično izposojo in posredovanje dokumentov.Enotna služba za nabavo in obdelavo gradiva.NAJPOMEMBNEJŠI POSREDNI UČINEK DIKUL: RAZMIŠLJANJA O UNIVERZITETNI KNJIŽNICI KOT NOTRANJI ORGANIZACIJSKI ENOTI UNIVERZE IN NJENIH FUNKCIJAH.

13. Povezovalni učinki DiKUL na uporabniški ravniZdruževalno iskanje.OpenURL povezovanje.Enoten Katalog e-virov UL.Enoten Katalog e-revij UL.Enoten sistem za avtentikacijo.Vgrajeni vsi licenčni režimi na UL.

14. Združevalno iskanjePreiskovanje do 20 različnih zbirk z enim iskanjem.Prednosti:enostavnejši postopki pridobivanja informacijkrajši čas za pridobivanje informacijenotne metode iskanja Slabosti:manj natančno iskanje možnost šuma med zadetki Konfiguracija Z39.50, HTML in XML t.i. konektorjev za dostop do posameznih baz.

15. OpenURL povezovanjeTvorba URL povezav iz bibliografskih zapisov do celotnih besedil na osnovi meta podatkov v zapisih.Pomembnost povezav iz bibliografskih zapisov do pripadajočih celotnih besedil!Dodatni servisi (preverjanje dostopnosti tiskanih virov v COBIB-u, iskanje po zbirkah spletnih iskalnikov).

16. ZAKLJUČEKFunkcionalna vrednost DiKUL na uporabniški ravni. Zadovoljni uporabniki.Rezultat dela pri nabavi in namestitvi portala DiKUL pa je možen organizacijski model upravljanja nekaterih skupnih operativnih nalog kot vmesni korak pri vzpostavitvi formalno bolj tesnih povezav v segmentu knjižničarstva na UL.