1 / 10

“ZAUPAJMO V LASTNO USTVARJALNOST ”

“ZAUPAJMO V LASTNO USTVARJALNOST ”. Gimnazija Šiška 2010/2011. Področje:geografija.

sona
Télécharger la présentation

“ZAUPAJMO V LASTNO USTVARJALNOST ”

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. “ZAUPAJMO V LASTNOUSTVARJALNOST” Gimnazija Šiška 2010/2011

  2. Področje:geografija Poplave so od nekdaj vplivale na življenje in bivanje v prostoru. Ob pojavu podnebnih sprememb še izraziteje narekujejo potrebo po proučevanju omilitvenih ukrepov. Grosupeljsko in Radensko polje sta kot povezani kraški polji poplavno močno ogroženi. Povojna urbanizacija Grosupljega je s hidromelioracijo delno omilila poplavno ogroženost Grosupeljskega polja, posledično pa poslabšala poplavno stanje Radenskega polja. Umestitev stanovanjske soteske Sončni dvori na poplavno območje je bila povod izgradnji Zadrževalnika Bičje, ki z zadrževalno vsebino 1.38 milijona m3 varuje 400 stanovanj in dve poslovni območji pred poplavami. Ocenjujem, da jih zadržana količina vode varuje pred poplavami s povratno dobo 30-50 let, in pomembno zmanjšuje območje poplav s povratno dobo 100 let. Podatki, zbrani ob zadnji poplavi in dokumentacija za sprejetje Občinskega prostorskega načrta Občine Grosuplje, vezana na poplavna območja, nakazujejo resno potrebo po omilitvi poplav severnega in vzhodnega dela naselja Grosuplje in Radenskega polja z izgradnjo še dveh manjkajočih zadrževalnikov Velikega potoka in Podlomščice ter regulacijo potoka Grosupeljščica. Edini do sedaj zgrajeni zadrževalnik sam ne more zagotavljati poplavne varnosti Radenskega polja. Z izgradnjo dveh manjkajočih zadrževalnikov bi se lahko na dolgotrajnejše in intenzivnejše poplave na Radenskem polju pomembneje vplivalo z načrtno zajezitvijo in regulacijo pretokov vodotokov. Ob zadnji večji povodnji, septembra leta 2010, je bil le leto po izgradnji zadrževalnika izveden vroči preskus njegovega delovanja z ugotovitvami, da ob premišljenih ukrepih ugodno vpliva na lokalno poplavno območje stanovanjske soteske ter poslovno obrtnih območij Brezje in Čistilna naprava. VPLIV ZADRŽEVALNIKA BIČJE NA POPLAVE NA RADENSKEM POLJU Avtorica: Tjaša Rigler, 3. e Mentor: I. Drmota Ključne besede: poplava, zadrževalnik, kraško polje, povratna doba poplave, pretok, omilitveni ukrepi

  3. Področje: zgodovina V raziskovalni nalogi sva želela s pomočjo zgodovinske literature osvetliti razloge, ki so sprožili trenja med Severom in Jugom Združenih držav Amerike, predstaviti potek državljanske vojne, ki jo nekateri označujejo kot prvo sodobno vojno in osebnosti, ki so s svojimi odločitvami oziroma vojaško strategijo zaznamovale vojno. Obravnavani čas je povezan tudi z ukinitvijo suženjstva. Druga polovica 19. stoletja je na Slovenskem čas močnejšega odseljevanje v rudarske in industrijske predele zahodne Evrope in Združenih držav. Zanimalo naju je, kako je to dogajanje predstavljeno v časopisih, ki so v tistem času izhajali v Slovenskem. Osrednji časopis na katerega sva se oprla so bile Kmetijske in rokodelske novice. Ugotovila sva, da časopis poroča o mobilizaciji v času ameriške državljanske vojne ter o vojaški zmagi Severa. Oseba, o kateri poročajo je Abraham Lincoln. Slovencem se je zdel zelo pošten in so cenili njegova prizadevanja. Do Amerike imajo Slovenci mešane občutke, težko se opredelijo, ali bi bilo zanje dobro, da se preselijo, zaživijo na novo in izboljšajo svoj standard, ali ne. Nekateri viri so temu naklonjeni, drugi to zavračajo. O gospodarskih razmerah v Ameriki časopisna gradiva ne pišejo. Ugotovila sva, da je podatkov, iz katerih bi lahko sestavili podobo, ki so jo o Ameriki ustvarjale Kmetijske in rokodelske novice malo. Slovenci so v tem času z Ameriko ohranjali stike le preko izseljencev. Meniva, da je razlog v tem, da je bilo osrednje politično dogajanje na Slovenskem povezano z reševanjem slovenskega nacionalnega vprašanja. Prav tako pa so bile Kmetijske in rokodelske novice namenjene predvsem usmerjanju slovenskih kmetov pri boljšem gospodarjenju. AMERIKA V SLOVENSKEM ČASOPISJU V ČASU AMERIŠKE DRŽAVLJANSKE VOJNE IN PO NJEJ Avtoria: Larisa Smrekar in Domen Brglez, 3.f Mentorica: Zdenka Krzyk, prof. geo. in zgo. Ključne besede: ameriška državljanska vojna, Abraham Lincoln, Kmetijske in rokodelske novice, časopisne novice

  4. Področje: šport Naloga je raziskovala vpliv preventivne vadbe za izboljšanje učinkovitosti posameznih mišic, ki pripomorejo k stabilnosti kolena. Proučevala je tudi razlike v moči mišic upogibalk in iztegovalk kolenskega sklepa ter razmerje med silo ki jo slednje razvijajo. Z anketnim vprašalnikom pa smo ugotavljali, kako pogoste so poškodbe med dekleti in fanti. Vzorec merjencev je zajemal 60 dijakov prvega, drugega, tretjega in četrtega letnika gimnazije Šiška, ki so v letu 2008/2009 obiskovali rokometni oddelek, od tega 24 fantov in 36 deklet. Cilj raziskovalne naloge je bil dosežen. Ugotovljeno je bilo, da se po izvajanju trimesečnega programa preventivne vadbe, stabilnost in moč kolenskega sklepa izboljšata. Na podlagi anketa pa je bilo ugotovljeno, da so poškodbe kolenskega sklepa pri rokometaših 3. in 4. letnika Gimnazije Šiška razmeroma pogoste. PROPRIOCEPTIVNA VADBA ZA IZBOLJŠANJE STABILNOSTI KOLENSKEGA SKLEPA PRI ROKOMETAŠIH Avtorica: Tjaša Žagar, 4. b Mentor: mag. Danilo Emberšič Ključne besede: rokomet, preventivna vadba, kolenski sklep, kvadriceps, zadnja loža, razmerja moči zadnje lože/ kvadricepsa

  5. Področje: psihologija Namen raziskovalne naloge je ugotoviti samopodobo športnikov (smučarski skakalci in teniški igralci) in pa kakšna je razlika v samopodobi med športniki in nešportniki. Anketirala sva mlade športnike iz smučarsko skakalnega kluba Ilirija in teniškega kluba Benč Sport ter učence Osnovne šole Božidarja Jakca. Ugotovila sva, da imajo športniki res višjo samopodobo. Glede na športno panogo ni nobenih vidnih razlik. Dekleta pa izkazujejo nižjo telesno samopodobo. Pozitivna samopodoba je osnova za zdravo rast in zdrav razvoj vseh otrok. To velja za otroke z visokim in nizkim IQ, za nadarjene ali prikrajšane otroke, za uspešne ali neuspešne učence. Pozitivna samopodoba je nujna za prilagojenega otroka in še bolj za težavnega, saj je z njim težko sodelovati, zato se nanj težje čustveno navežemo. SAMOPODOBA PRI MLADIH ŠPORTNIKIH Avtorja: Gašper Bartol in Matic Možek, 4. a Mentorica: Marjeta Kline Suzič, uni. dipl. psih. Ključne besede: samopodoba, športniki, nešportniki

  6. Področje: psihologija V nalogi sem želela ugotoviti vzroke za določeno obliko vedenja mladostnikov v prometu in njihovega odnosa do le-tega. Zanimalo me je, kaj najbolj vpliva na odločitve, ki jih mladi sprejemajo v prometu . Za izhodišče sem uporabila članek Gorana Vojnovića A se gremo malo Danske?, kjer avtor opisuje obnašanje Dancev v prometu, posebno poudarja kolesarjenje po mestu. Anketirala sem dijake Gimnazije Šiška (20), Gimnazije Vič (15) in Gimnazije Bežigrad (22), ki živijo v Ljubljani. Ugotovila sem, da- večina anketirancev ima svoje kolo,- več mladih, ki se tudi v prostem času ukvarja s športom, pride oz. bi želelo priti v šolo s kolesom (ali peš),- veliko družin ima več prevoznih sredstev, kot jih potrebuje naenkrat,- mladi, čigar starši kolesarijo in to počno skupaj s svojimi otroki, tudi sami kolesarijo, večina mladih se med kolesarjenjem po Ljubljani počuti varno.Kolesarska infrastruktura je v Sloveniji na nižji ravni tako z vidika naših potreb kakor v primerjavi z državami Evrope. Zavedati se moramo, da mnoge navade nastajajo v zgodnjem otroštvu pod vplivom domačega okolja, predvsem staršev. Zaključim lahko, da se še ne obnašamo kot Danci. VEDENJE MLADOSTNIKOV V PROMETU Avtorica: TEA TRUŠNOVEC, 4.d Mentorica: Marjeta Kline Suzič, uni. dipl. psih. Ključne besede: promet, varnost, vedenje, mladostniki

  7. Področje: psihologija Najin problem naloge je raziskovanje napak socialnega zaznavanja.Želeli sva ugotoviti, kako se ljudje odzovejo oziroma ocenjujejo osebnost ljudi ob prvem srečanju. Anketirali sva 77 dijakov, od tega 52 iz prvih letnikov in 25 iz tretjih letnikov. Med njimi je bilo 40 moških in 37 žensk. Prvi letniki so bili stari 15 in 16 let, tretji pa 17 in 18 let. Ugotovili sva, da anketirani ocenjujejo po prvem vtisu. Prve informacije, ki jih dobimo, ko prvič spoznamo osebo, veliko bolj vplivajo na naš vtis o človeku kot poznejše informacije. Halo učinek je napaka socialnega zaznavanja, ko na temelju poznavanja ene lastnosti ocenjujemo tudi druge lastnosti oz. osebnost v celoti. Dobili smo podobne rezultate kot Asch l. 1946, ki je s pomočjo domiselnega eksperimenta ugotovil, da imajo pri ustvarjanju vtisa o drugih ljudeh nekatere lastnosti večji vpliv kot druge. V tej raziskavi in našem eksperimentu so vključeni v raziskavo osebo A (toplo) ocenili, neprimerno bolj pozitivno od osebe B (hladno). Anketirani pri osebi , ki se jim zdi nesimpatična, izražajo napako simpatije. PRVI VTIS IN OCENJEVANJE OSEBNOSTI Avtorici: REBEKA FINK, 4. b in KAJA JOKIČ, 4. e Mentorica: Marjeta Kline Suzič, uni. dipl. psih. Ključne besede: socialno zaznavanje, prvi vtis, halo učinek, napaka simpatije

  8. Področje: psihologija Raziskala sem, kakšni so medsebojni odnosi in načini komunikacije med današnjimi otroki (5. razred) in mladostniki (2. letnik). V raziskavi je sodelovalo 110 dijakov. Ugotovila sem, da je stopnja samorazkrivanja otrok in mladostnikov visoka, kar pomeni, da njihov odnos vsebuje veliko zaupanja. Prav tako sem ugotovila, da so se tako moški kot ženske pripravljeni samorazkrivati. Ugotovila sem, da smo tako ženske kot moški dovzetni za sprejemanje povratnih informacij ter da se večina mladostnikov in otrok po sprejemu povratnih informacij potrudi ravnati z njimi. Ugotovila sem tudi, da je večina mladostnikov in otrok pripravljena tvegati kljub dobremu prijateljskemu odnosu, saj vsako samorazkrivanje posameznika vedno vključuje tudi tveganje, da bo zavrnjen. PRIJATELJSTVO IN ZAUPANJE MED MLADIMI Avtorica: KLARA MENART, 4.f Mentorica: Marjeta Kline Suzič, uni. dipl. psih. Ključne besede: medsebojni odnosi, samorazkrivanje, komunikacija, zaupanje

  9. Področje: psihologija V raziskovalni nalogi sem ugotavljala, kakšne predstave imajo mladostniki o ljubezni. Vzorec raziskave obsega 60 anketirancev. Od tega 20 učencev iz osnovne šole Vodmat, 20 dijakov iz Gimnazije Šiška in 20 naključno izbranih odraslih oseb. Ugotovila sem: Mlajša dekleta in starejši fantje imajo bolj realno predstavo o ljubezni, čeprav sem pričakovala, da imajo starejši mladostniki realnejše predstave o ljubezni. Moški imajo realnejše predstave o ljubezni. Večina anketiranih z dvema ali tremi partnerskimi zvezami ima bolj nerealno predstavo o ljubezni, čeprav sem pričakovala, da število dosedanjih zvez vpliva na realnejše predstave o ljubezni Večina anketiranih meni, da je ljubezen prava samo takrat, ko partnerja brezpogojno ljubimo. Anketirani se najbolj strinjajo s trditvama če je ljubezen prava, mora biti iskrenost popolna ter ljubezen je prava samo takrat, ko partnerja brezpogojno ljubimo, anketirani se najmanj strinjajo s trditvijo spolnost samo umaže pravo ljubezen. LJUBEZEN V RAZLIČNIH ŽIVLJENJSKIH OBDOBJIH Avtorica: ERNA BRIC 4.d Mentorica: Marjeta Kline Suzič, uni. dipl. psih. Ključne besede: ljubezen, predstave o ljubezni, mladostništvo, odraslost

  10. Področje: psihologija V seminarski nalogi sem obravnavala, kakšen odnos imajo dijaki prvega letnika do hrane. Med spoloma sem primerjala njihov način prehranjevanja, telesno aktivnost ter mišljenje o svojem videzu. Ugotovila sem, da se vsaj polovica mladostnikov zdravo prehranjuje, tako da redno zajtrkujejo ter jedo sadje in zelenjavo vsaj petkrat na teden. Vsaj polovica mladostnikov ne je sladkarij in ne pije gazirane pijače od 2 do 4 dni na teden, ampak redkeje. Vsaj polovica mladostnikov doživlja svoje telo kot ravno pravo in večina še ni hujšala. Večina mladostnikov je več kot trikrat na teden telesno aktivnih ter večina meni, da je njihovo zdravje dobro. Razlike med spoloma v prehranskih navadah in doživljanju svojega telesa obstajajo. Dekleta jedo več sladkarij ter doživljajo svoje telo kot malce predebelo, fantje pa so bolj telesno dejavni. V primerjavi z raziskavo, izvedeno l. 2006 (Jeriček, 2007), se naši dijaki razlikujejo od vzorca slovenskih mladostnikov v naslednjem: jedo več zelenjave in sadja, pijejo manj gaziranih pijač, so bolj telesno dejavni, se bolje počutijo v svojem telesu. Na šoli GŠ imamo zelo dobro organizirano kuhinjo, ki nudi dijakom obroke zdrave prehrane, in večina dijakov na šoli se ukvarja s športom. HRANA: PRIJATELJ ALI SOVRAŽNIK Avtorica: Nina Demšar, 4.e Mentorica: Marjeta Kline Suzič, uni. dipl. psih. Ključne besede: načini prehranjevanja, mnenje o videzu, motnje hranjenja

More Related