1 / 54

BIOMASA

BIOMASA. Biomasa je naraven material proizveden s fotosintezo. Fotosinteza je naraven proces pretvorbe sončne energije v biomaso. Fotosinteza je pri čela na zemlji pred tremi milijardami let. Z njo je nastal kisik v atmosferi in fosilna goriva.

suzy
Télécharger la présentation

BIOMASA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. BIOMASA Biomasa je naraven material proizveden s fotosintezo. Fotosinteza je naraven proces pretvorbe sončne energije v biomaso. Fotosinteza je pričela na zemlji pred tremi milijardami let. Z njo je nastal kisik v atmosferi in fosilna goriva. Teorija sodelovanja ogljikovega dioksida pri fotosintezi: Nobelova nagrada za Melvina Calvina leta 1952. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  2. FOTOSINTEZA - POENOSTAVLJENI IZRAZI Nastanek ogljikovih hidratov: Nastanek glukoze: Fotorespiracija (obratna reakcija kot fotosinteza): s fotorespiracijo se porabi cca.30% snovi pridobljene s fotosintezo B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  3. Absorpcijski spekter za klorofil a in b Absorpcija Valovna dolžina svetlobe [nm] 6CO2 + 6H2O  C6H12O6 + 6O2 +svetloba Fotosinteza glukoza

  4. FOTOSINTEZA - UČINKOVITOST PRETVORBE SONČNE ENERGIJE V BIOMASO Povzročijo jo lahko le fotoni z valovno dolžino Izvzeta je valovna dolžina zelene svetlobe Energetski delež tega spektra je 43%. Učinkovitost razgradnje molekule ogljikovega dioksida je 30%. Rastline vsrkajo 80% svetlobe. Fotorespiracija 30%. Največji izkoristek je torej največ 7%. Povprečni je 0,1-0,2%. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  5. FOTOSINTEZA - UČINKOVITOST PRETVORBE SONČNE ENERGIJE V BIOMASO C3 rastline: izkoristek 1%-2%, prirastek 20-30g/kv.m.dan sladkorna pesa, evkaliptus. C4 rastline: izkoristek 3%-4%, prirastek 40-50g/kv.m.dan tropske rastline. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  6. Energetske rastline Bambus Topoli Evkaliptus, farma evkaliptusa Miskantus

  7. POMEN BIOMASE ZA ENERGETIKO Na zemlji se na leto proizvede 10x več nove biomase kot so svetovne energijske potrebe. Do leta 1700 je bila biomasa najpomembnejši energijski vir. Dandanes s 14% predstavlja najpomembnejši nefosilni vir energije. V nekaterih nerazvitih državah je še vedno primarni vir energije. Povprečje deleža biomase v primarni energiji v Evropi je 2-5%, v nekaterih alpskih in skandinavskih državah do 20 %. V Sloveniji ogrevamo 100.000 stavb na biomaso, 4,5 % vse primarne energije. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  8. TRI SKUPINE POGLAVITNIH TEHNOLOGIJ ZA UPORABO BIOMASE SEŽIGANJE BIOLOŠKA PRETVORBA anaerobno vrenje fermentacija (kvasovke) kompostiranje TOPLOTNO-KEMIČNA PRETVORBA piroliza utekočinjanje uplinjanje B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  9. TRDNA GORIVA IZ BIOMASE Sežiganje: spreminjanje goriva v energijo in trdne in plinaste produkte. Piroliza in uplinjanje: spreminjanje goriva v vmesne produkte (trdne, kapljevite), ki jih lahko nadalje uporabljamo za sežiganje. Piroliza: je postopek sežiganja pri katerem kemijsko razgradimo organske materiale brez prisotnosti kisika. Nastane oglje, pirolizno olje (katran) in pirolizni plin. Uplinjanje: je postopek sežiganja pri katerem kemijsko razgradimo organske materiale na podlagi kontrolirane količine kisika. Nastane oglje in plin. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  10. TRI SKUPINE GORIV IZ BIOMASE TRDNA GORIVA KAPLJEVINASTA GORIVA PLINASTA GORIVA B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  11. TRDNA GORIVA IZ BIOMASE GOZDNA ALI KLASIČNA BIOMASA V Sloveniji s površino 20.256 kv.km je 53% pokrite z gozdovi. Od leta 1947 do 1990 se je lesna biomasa povečala za 87%. Posek listavcev da 24% hlodov in 57% lesa za kurjavo. Posek iglavcev da 68% hlodov in 32% lesa za kurjavo. Kurilnost lesa je močno odvisna od vlage. Sveže posekani iglavci imajo 60% vlage, listavci 50%. Sveže posekan les ima kurilnost 7-8MJ/kg, suh les 19MJ/kg. Če les naravno sušimo eno leto ima kurilnost cca. 12 MJ/kg. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  12. TRDNA GORIVA IZ BIOMASE ODPADKI Ostanki gozdne biomase. Ostanki pridelkov (npr. žitaric - kurilnost do 14MJ/kg). Uveljavljajo se sekanci, peleti in briketi. Sekanci: koščki lesa debeline in dolžine od nekaj mm do nekaj cm. Izdelava s sekatorji in drobilniki. Skladiščimo jih lahko z manj kot 30% vlage, da se ne pojavi plesen. Peleti: majhni valjasti koščki premera nekaj mm. Izdelava: drobljenje in stiskanje Briketi: večje kvadraste ali valjaste oblike velikosti nekaj 10cm. Izdelava: drobljenje in stiskanje. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  13. Odpadna rastlinska biomasa Sekljanje lesa Lesni sekanci Lesni peleti Ostanki sladkornega trsa B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  14. TRDNA GORIVA IZ BIOMASE ENERGETSKE RASTLINE Zaradi presežka hrane v EU bodo kmetijske površine začeli spreminjati v površine za gojenje biomase – draženje hrane v letu 2008!. Vrbe in topoli: predelava v hladnejših območjih. Kitajska trstika (miskantus): v toplejših območjih. Bambus: zelo topla območja. Razmerje med energijo, ki se sprosti pri uporabi trdne biomase in energijo fosilnih goriv (pri predelavi, transportu, gnojenju, žetvi,..) je od 10:1 do 30:1. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  15. TRDNA GORIVA IZ BIOMASE Rastlina Pridelek Energija t/ha/leto GJ/ha/leto koruza, miskantus > 35 450 vrbe, topoli, evkaliptus 12-15 150-200 grm robinija 8-10 110-130 artičoka 15-20 200-240 bambus 80 1200 B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  16. TRDNA GORIVA IZ BIOMASE GOJENJE ZELENO - MODRIH ALG Učinkovitost fotosinteze 3-5%, pridelek 50ton/ha/leto. Gnojila niso potrebna ker alge vsrkajo dušik neposredno iz zraka. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  17. TRDNA GORIVA IZ BIOMASE SEŽIGANJE BIOMASE IN VPLIV NA OKOLJE Pri sežigu biomase nastali ogljikov dioksid ne upoštevamo, saj smatramo, da se je enaka količina tega plina porabila pri fotosintezi s katero je nastala biomasa. Količine žvepla so med 0,01-0,1%, zato skoraj ni žveplovega dioksida. Zaradi nepopolnega zgorevanja lahko nastajajo dušikovi oksidi, razne organske spojine (CxHy). Nastajajo manjše količine težkih kovin (Hg,Pb,Cr,Cu,Zn,As,…), ki so prisotne v lesu. Vse emisije so običajno manjše kot pri fosilnih gorivih. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  18. Sežiganje trdne biomase Elektrarna s kurjavo na les, Kettle Falls, Washington, ZDA Naprava s kurjavo na ostanke sladkornega trsa v Braziliji Za sežiganje biomase so potrebni posebni za to prirejeni kotli. Na sliki je kotel z nazivno močjo 50 MW za sežiganje lesnih sekancev, riževih lupin in biomase v obliki prahu.

  19. KAPLJEVINASTA GORIVA IZ BIOMASE BIOETANOL Najbolj razširjeno kapljevinasto gorivo iz biomase. Vrelišče ima pri 78,4C, gostoto ima 789kg/kub.m Fermantacija: kvasovke v raztopini vode in rastlin, ki vsebujejo navadni sladkor, porabljajo sladkor in pridelujejo alkohol in ogljikov dioksid. glukoza etanol Število kvasovk se podvoji vsaki dve uri, delujejo najbolj učinkovito pri temperaturah 28-30C. Kvasovke pod 25C mirujejo, nad 35C odmrejo.Ph vrednost raztopine mora biti med 4 in 4,5 (rahlo kisla raztopina). B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  20. KAPLJEVINASTA GORIVA IZ BIOMASE BIOETANOL Pretvorba škroba v navadni sladkor. Tehnološki postopek: kuhanje in dodajanje encimov. glukoza Pretvorba celuloze v navadni sladkor. Tehnološki postopek: hidroliza-reakcija z vodo pri visokih tlakih in temperaturah ob prisotnosti žveplene kisline ali encimov. glukoza B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  21. Tekoča goriva iz biomase - bioetanol fermentacija C6H12O6 2C2H5OH + 2CO2 voda + glukoza + kvasovke sladkorni trs sladkorna pesa hidroliza škrob  glukoza C6H10O5 + H2O  C6H12O6 voda + visoki tlaki + encimi Pšenica Riž hidroliza celuloza  glukoza C12H22O11 + H2O  2C6H12O6 voda + visoki tlaki + encimi koruza

  22. Tekoča goriva iz biomase - bioetanol Fermentorji Naprava za destilacijo etanola Etanol kot avtomobilsko gorivo fermentacija C6H12O6 2C2H5OH + 2CO2 Kvasovke

  23. KAPLJEVINASTA GORIVA IZ BIOMASE SUROVINE IN POTENCIAL - BIOETANOL Rastlina količina količina etanola količina etanola t/ha/leto lit/t lit/ha/leto sladkorni trs 50-90 70-90 3500-8000 sladka koruza 45-80 60-80 1750-5000 sladkorna pesa 15-80 90 1350-5500 krmna pesa 100-200 90 4400-9350 pšenica 4-6 340 1350-2050 ječmen 2,7-5 250 675-1250 riž 2,5-5 430 1075-2150 koruza 1,7-5,4 360 600-1950 sladki krompir 8-30 167 1330-5000 B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  24. KAPLJEVINASTA GORIVA IZ BIOMASE UPORABA BIOETANOLA V ENERGIJSKE NAMENE Velike količine se danes uporabijo pri izdelavi zdravil, kozmetike, čistil in topil. 1876 Nikolaus Otto iznajde štiritaktni motor - pogon bioetanol. Henry Ford - prvi avtomobili uporabljajo bioetanol (Ford T). Do 20% ga lahko dodamo bencinu brez sprememb na motorju. Kurilnost bioetanola 26,7MJ/kg. Kurilnost bencina 42,7MJ/kg. Pri motorjih s čistim bioetanolom moramo nastaviti predvžig na počasnejše izgorevanje. V Braziliji pridelajo 70 % svetovne proizvodnje. Z bioetanolom je nadomeščenega 60 % bencina za pogon vozil. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  25. KAPLJEVINASTA GORIVA IZ BIOMASE BIOETANOL - VPLIV NA OKOLJE Vozila, ki uporabljajo bioetanol so okolju prijaznejša. V ZDA dodajajo Bencinu 5 % bioetanola (2009). Med 1978 in 1983 se onesnaženje zraka Rio de Janeira in Sao Paola zmanjša za 25 % zaradi vpeljave bioetanola. Emisije CO so se zmanjšale za 65 %. Bioetanol uporabljajo za gorivo teptalnikov na smučiščih in je v nekaterih državah (Avstrija, Italija) zakonsko določeno visokogorsko gorivo. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  26. KAPLJEVINASTA GORIVA IZ BIOMASE BIOMETANOL Vrelišče ima pri 64,7C, gostoto ima 792kg/kub.m Industrijsko ga pridobivamo sintetično iz naravnega plina. Pridobivamo pa ga lahko s pirolizo lesne biomase (zato tudi ime lesni alkohol). Če ga uporabljamo z bencinom so problemi: zmanjšanje moči motorja, razslojevanje bencina in lesnega alkohola, povečanje porabe goriva. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  27. KAPLJEVINASTA GORIVA IZ BIOMASE BIOMETANOL Pri motorjih na biometanol lahko povečamo kompresijsko razmerje in moč motorja. Indy formula v ZDA (Indiannapolis, Daytona): za gorivo uporabljajo izključno metanol. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  28. KAPLJEVINASTA GORIVA IZ BIOMASE BIODIESEL Biodiesel: gorivo, ki ga pridobivamo na podlagi predelave rastlinskih olj. Stiskanje semen: oljne ogrščice oljne repice soje sončnic arašidov in drugih rastlin, ki imajo v semenih olje. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  29. KAPLJEVINASTA GORIVA IZ BIOMASE BIODIESEL V Sloveniji najbolj obetavna oljna ogrščica, ki lahko uspeva po vsej Sloveniji. 1ha da cca. 3tone pridelka. V Franciji in Italiji uporabljajo predvsem sončnice. V ZDA uporabljajo predvsem sojina semena. V Maleziji uporabljajo predvsem palmino olje. Naravno olje lahko dodajamo fosilnemu dieselskemu gorivu. Za uporabo čistega olja pa ga moramo predelati v estre, na primer repični metilni ester (RME repeseed oil methyl ester) B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  30. KAPLJEVINASTA GORIVA IZ BIOMASE BIODIESEL - VPLIV NA OKOLJE RME vsebuje do 10% kisika - zelo nizke emisije. Kalorična vrednost je cca. 10 % nižja kot pri fosilnem dieslu. V Sloveniji prototipna proizvodnja v Račah. Konec 1998 v Zah.Evropi deluje 44, v Vzh.Evropi pa 29 rafinerij biodiesla. V Avstriji in Nemčiji je možno kupiti biodiesel na več kot 300 bencinskih servisih. Dieselske motorje le malenkostno preuredimo (npr.dodatni filter goriva). B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  31. KAPLJEVINASTA GORIVA IZ BIOMASE BIODIESEL - VPLIV NA OKOLJE RME je naravno razgradljiv (okoli 90% v prvih treh tednih). Ob razlitju je manjša nevarnost onesnaženja pitne vode in zemlje. Karakteristike motorjev na biodisel v primerjavi s tistimi na fosilni diesel: Bistveno so zmanjšane emisije ogljikovega dioksida. Ogljikovega monoksida za 20%. Žveplovega dioksida za 99%. Ogljikovodikov za 32%. Trdnih delcev za 39%. Za 23% naraste emisija dušikovih oksidov. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  32. Tekoča goriva iz biomase - biodiesel oljna repica - surovina za proizvodnjo biodiesla emisije biodiesla v primerjavi s klasičnim dieslom

  33. PLINASTA GORIVA IZ BIOMASE SINTEZNI PLIN Suho biomaso s postopkom pirolize uplinimo Segrevamo do 1300C v atmosferi z omejeno količino kisika Postopek tehnološko razdelimo na tri stopnje: - drobljenje in sušenje biomase les 5-100 mm vlaga < 60 % oglje 40-80 mm vlaga <7 % riževa slama 1-3mm vlaga < 12% - piroliza (postopek se odvija hitro, biomasa se sproti dodaja) pri tem se sproščajo: smolnata tekočina, trdni delci ogljika, pepel B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  34. PLINASTA GORIVA IZ BIOMASE Postopek tehnološko razdelimo na tri stopnje: - drobljenje in sušenje biomase les 5-100 mm vlaga < 60 % oglje 40-80 mm vlaga < 7 % riževa slama 1-3mm vlaga < 12% - piroliza (postopek se odvija hitro, biomasa se sproti dodaja) pri tem se sproščajo smolnata tekočina, trdni delci ogljika, pepel - mehansko čiščenje plina v ciklonskih filtrih, dogorevanje saj B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  35. PLINASTA GORIVA IZ BIOMASE LESNI PLIN Lesni plin ima kurilnost 4-7MJ/kg in približno naslednjo sestavo: Sintezni plin lahko uporabimo za proizvodnjo toplote, elektrike, itd., podobno kot zemeljski plin. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  36. PLINASTA GORIVA IZ BIOMASE LESNI PLIN - VPLIV NA OKOLJE emisije strupenih plinov, npr. CO. nevarnost požara zaradi visokih temperatur nastajanje strupenega kondenzata, ki vsebuje katran in fenole uhajanje v okolico lahko povzroči tudi onesnaženje vode Vermont Gasifier Project, ZDA učinkovitost proizvodnje elektrike iz biomase preko lesnega plina je nad 36% B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  37. PLINASTA GORIVA IZ BIOMASE LESNI PLIN – IMBERTOV GENERATOR 1941-1945 Opel Blitz 1941 Opel Blitz 1944 B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  38. PLINASTA GORIVA IZ BIOMASE BIO-PLIN Bio-plin je zmes plinov, ki nastanejo pri anaerobnem vrenju v napravi, ki jo imenujemo digestor. Proces v poenostavljeni obliki zapišemo kot: V naravi je omenjeni proces šoroko zastopan, saj se na ta način razgrajujejo organski odpadki. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  39. PLINASTA GORIVA IZ BIOMASE BIO-PLIN Bio-plin ima kurilnost 20MJ/kg pri 70% metana. Ima naslednjo tipično sestavo, ki je odvisna od stopnje anaerobnega vrenja B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  40. PLINASTA GORIVA IZ BIOMASE BIO-PLIN: POSTOPEK PRIDOBIVANJA Postopek pridobivanja bio-plina poteka v treh korakih: HIDROLIZNI KORAK razgradnja velikih molekul KISLINSKI KORAK razgradnja maščob, ogljikovih hidratov, beljakovin v METANSKI KORAK nadaljna razgradnja z bakterijami v bio-plin B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  41. PLINASTA GORIVA IZ BIOMASE BIO-PLIN: POSTOPEK PRIDOBIVANJA Postopek poteka v ravnotežju med dvema vrstama bakterij: bakterijami, ki proizvajajo maščobne kisline bakterijami, ki proizvajajo metan Postopek je zelo odvisen od temperature, kislosti, itd. psihofilni postopek: trajanje med 50 in 90 dnevi pri 20C mezofilni postopek: trajanje med 30 in 50 dnevi pri 30C termofilni postopek: trajanje med 20 in 30 dnevi pri 40C B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  42. PLINASTA GORIVA IZ BIOMASE BIO-PLIN: SUROVINE fekalije domačih živali in ljudi poljedelski odpadki (listje, olupki, žitni ostanki, ostanki pri predelavi sadja in zelenjave) gojena biomasa (vodna kreša, vodni bršljan, alge) B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  43. PLINASTA GORIVA IZ BIOMASE Živalski odpadki: Žival priliv gnoja vsebnost vsebnost razmerje količina suhe snovi dušika C:N SE kg/dan kg/dan % kub.m/kg krave 45 4,5 1,7 20:1 0,9 svinje 26 3,0 3,8 6:1 0,9 kokoši 58 6,4 6,0 7:1 1,9 konji 32 3,2 2,3 25:1 0,7 1SE=500kg, idealno razmerje za proces nastajanja je C:N je (30-40):1 B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  44. PLINASTA GORIVA IZ BIOMASE Rastlinski odpadki: Vrsta vsebnost vsebnost razmerje količina odpadka suhe snovi dušika C:N kg/kg % kub.m/kg žitarice 1,000 0,7-1,1 150:1 0,2-0,3 trava 0,250 4,0 20:1 0,3-0,5 sadje 0,200 2,5-4,0 11:1 0,3-0,4 krompir 0,075 1,5 25:1 0,3-0,5 koruza 1,000 0,8 50:1 0,3-0,4 alge 0,120 1,9 100:1 0,4-0,5 B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  45. PLINASTA GORIVA IZ BIOMASE Procesi v digestorju: Manjši digestorji: polnijo se enkratno po dobrih dveh tednih, ko se porabi kisik, se začne metanska faza, ki traja 75-80 dni. Večji digestorji: polnijo se sproti prostornina med 2 in 3000kub.m potrebna je uporaba mešala (prisilna konvekcija) Bio-plin hranimo v rezervoarjih, ki jih imenujemo plinohrami. Utekočini se šele pri tlaku 340 bar, zato ga ne utekočinjamo. B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  46. Bioplin vodoravni digestor digestor na prašičji farmi generator s pogonom na bioplin

  47. Bioplin Digestor na farmi Industrijski digestor

  48. PLINASTA GORIVA IZ BIOMASE Uporaba bio-plina: Zelo veliko digestorjev iz kamna ali opeke je na Kitajskem. 9 milijonov digestorjev deluje leta 1996 v Indiji, Mongoliji in Nepalu (v glavnem živalske fekalije, dnevno 2-3 kub.m bio-plina). Ostanek (brozga) se uporablja kot kvalitetno gnojilo. Vse bakterije, ki se nahajajo v izločkih se pri vrenju uničijo. V Evropi uporaba še ni razširjena. V Sloveniji pridelujemo bioplin v prašičji farmi Ihan v čistilnih napravah v Škofji Loki, Domžalah, Kranju in na Jesenicah B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  49. PLINASTA GORIVA IZ BIOMASE Uporaba bio-plina: Prašičja farma Ihan: betonski digestorji s skupnim volumnom 4900kub.m mezofilni postopek s temperaturo 37-39C dnevna proizvodnja 3500kub.m bio-plina s 67% metana in 33% ogljikovega dioksida plin izgoreva v plinskih motorjih, ki ženejo električne generatorje proizvodnja 6500kWh/dan ali 2,5GWh/leto letno pridobijo še 25 ton organskega gnojila B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

  50. PLINASTA GORIVA IZ BIOMASE EKOLOŠKI VIDIKI UPORABE BIO-PLINA Iz tone suhih odpadkov poleg bio-plina še 300kg suhega in 80kg kaplevitega gnojiva Pri anaerobni digestiji so glavni problem strupeni žveplovodiki Neprijetne vonjave okoli digestorja Nekateri plini so strupeni in lahko tvorijo eksplozivno mešanico (če se nabirajo v prostorih, ki niso ustrezno prezračevani) B.ŠARLER, ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE, 2002/2003

More Related