doc. dr. Dejan HOZJAN

1. EVROPSKI IZOBRAŽEVALNI SISTEMI IN POLITIKE 1. predavanje doc. dr. Dejan HOZJAN

2. KONTAKT Govorilne ure - po dogovoru E-mail dejan.hozjan1@guest.arnes.si

3. VSEBINA PREDMETA • Ureditev EU • Institucije EU na področju izobraževanja • Kvalifikacijska ogrodja in terminologija na področju izobraževanja v EU • Zgodovina izobraževalne politike v Evropski uniji • Homogenizacija evropskih izobraževalnih politik in evropska izobraževalna politika v dokumentih • Memorandum o vseživljenjskem učenju in Resolucija o vseživljenjskem učenju

4. VSEBINA PREDMETA 7. Kopenhagenski in bolonjski proces 8. Avtonomija nacionalnih šolskih sistemov 9. Avtonomija in odgovornost učiteljev 10. Kritični pogledi na izobraževalno politiko v EU 11. Predstavitev nacionalnih sistemov

5. TEMELJNA LITERATURA • Döbert, H. in Geißler, G. (2001). Šolska avtonomija v Evropi. Ljubljana: Družina. • Education at glance. (2009). Paris: OECD. • Halls, W. D. (1990). Comparative education. Paris: UNESCO. • Hozjan, D. (2007). EQF as Trojan horse for VET in higher education :. Na konferenci "Higher education and vocational education and training" Agora Thessaloniki XXV, Cedefop, Thessaloniki, Greece, 22-23 February 2007. • Lipužič, B. (1997). Evropska šola med državo in civilno družbo. Nova Gorica: Educa.

6. TEMELJNA LITERATURA • Lipužič, B. (2002). Globalna razvojna vprašanja izobraževanja v Evropi. Nova Gorica: Educa. • Laval, C. (2005). Šola ni podjetje. Ljubljana: Krtina. • Mitrović, D. (1981). Moderni tokovi komparativne pedagogije. Zagreb: Svijetlost. • Sodobna pedagogika (2001), let. 52, št. 4. • Walkenhorst, E. (2005). The changing role of EU educational policy. V: EUSA Nint Biennial Interational Conference, Austin.

7. VIRI ZA SEMINARSKE NALOGE 1. Eurydice (www.eurydice.org) 2. Eurybase (http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/eurybase_en.php) 3. OECD (www.oecd.org) 4. UNESCO (www.unesco.org) 4. CEDEFOP (www.cedefop.europa.eu) 5. Education at glance. (2009). Paris: OECD 6. Internetne stran ministrstev za izobraževanje

8. DOSTOPNOST GRADIV http://www.institute-ibis.si/ Evropski%20izobrazevalni%20 sistemi%20in%20politike/html/ O%20predmetu.htm

9. OBVEZNOSTI ŠTUDENTA • Opravljen izpit • Sodelovanje na forumu • Izdelava in zagovor seminarske naloge • Prisotnost na seminarjih

10. PREVERJANJE ZNANJA • Pisni izpit = 60 % • Sodelovanje na forumu=10 % • Domače naloge = 10 % • Seminarska naloga = 20 % Za pozitivno oceno mora študent zbrati vsaj 60% vseh možnih točk.

11. SODELOVANJE NA FORUMU Forum je dosegljiv na internetni strani: http://espi.freeforums.ms

12. SODELOVANJE NA FORUMU Prva registracija na forum

13. SODELOVANJE NA FORUMU Prva registracija na forum

14. SODELOVANJE NA FORUMU Prva registracija na forum

15. SODELOVANJE NA FORUMU Prva registracija na forum

16. SODELOVANJE NA FORUMU Prva registracija na forum

17. SODELOVANJE NA FORUMU Prijava na forum

18. SODELOVANJE NA FORUMU Objava prispevkov na forumu

19. SODELOVANJE NA FORUMU Objava prispevkov na forumu

20. SODELOVANJE NA FORUMU Objava prispevkov na forumu

21. SODELOVANJE NA FORUMU Objava prispevkov na forumu

22. SODELOVANJE NA FORUMU Objava prispevkov na forumu

23. NAVODILA ZA PISANJE NA FORUM • Veljajo enaka navodila kot za seminarske naloge • Na forumu objavljajte vaše in tuje stokovne prispevke • Kriteriji ocenjevanja - nadaljevanje obstoječega vidika = 5 točk - nadgraditev tematike z novostmi = 5 točk SKUPAJ = 10 točk

24. NAVODILA ZA DOMAČE NALOGE • Veljajo enaka navodila kot za seminarske naloge • Obseg domače naloge = do največ 3 strani • Kriteriji ocenjevanja - razumevanje tematike = 5 točk - aktualnost tematike = 5 točk SKUPAJ = 10 točk Rok za oddajo domačih nalog je na naslednjih predavanjih v papirju ali po mailu!!!

25. NAVODILA ZA SEMINARSKE NALOGE • Oglejte si pisna navodila !!! • Vsebina seminarske naloge: • 1. Osnovne značilnosti izobraževalnega sistema • (4 točke) • 2. Organigram izobraževalnega sistema z opisom • (4 točke) • 3. Upravljanje z izobraževalnim sistemom • (4 točke) • 4. Diferenciacija po ravneh (4 točke) • 5. Prioritetna področja razvoja (4 točke) • SKUPAJ = 10 točk * Rok za oddajo seminarskih nalog je vsaj en teden pred predstavitvijo po mailu!!!

26. ODA RADOSTI

27. EVROPSKA UNIJA IN MI

28. ODA RADOSTI

29. ZGODOVINA EVROPSKE UNIJE 1957Rimski pogodbi: Evropska gospodarska skupnost Evropska skupnost za atomsko energijo (EURATOM) 1952Evropska skupnost za premog in jeklo 2009Lizbonska pogodba 1987Evropski enotni akt: enotni trg 1993Pogodba o Evropski uniji– Maastricht 2001Pogodba iz Nice 1999Amsterdamska pogodba

30. ZGODOVINA EVROPSKE UNIJE • Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) • pobudnik Robert Schuman • 18. aprila 1951 v Parizu • Francija, Zvezna republika Nemčija, države Beneluksa (Belgija, Nizozemska in Luksemburg) in Italija • odprava vseh gospodarskih preprek in ustanovitev enovitega skupnega trga za premog in izdelke iz jekla (+ pretok delavcev in kapitala)

31. ZGODOVINA EVROPSKE UNIJE 2. Rimska pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) inEvropskeskupnostizajedrskoenergijo (Euratom) (1957) • šestdržavrazširisodelovanješenadrugegospodarskesektorje • cilj EGS je bilustvaritigospodarskoskupnost, kitemeljinaprostempretokublaga, storitev, ljudi in kapitala.

32. ZGODOVINA EVROPSKE UNIJE 3. Pogodba o združitvi (1987) - začel je veljatiEnotnievropskiakt, kidoločačasovnirazporedzaoblikovanjeenotnegaevropskegatrga do 1. januarja 1993 EGS uvede programErasmus, namenjenštudentom, kijimfinanciranajvečenoletniuniverzitetništudij v drugievropskidržavi.

33. ZGODOVINA EVROPSKE UNIJE 4. Maastrichtska pogodba (1992) • Pogodba o delovanju Evropske unije, ki dokončno uresničuje že desetletja napovedan koncept popolne uveljavitve skupnega trga, • Rešitev v oblikovanju treh stebrov: • steber (skupni trg) • steber (zunanja in varnostna politika) • steber (pravosodje in notranje zadeve)

34. ZGODOVINA EVROPSKE UNIJE

35. ZGODOVINA EVROPSKE UNIJE 5. Amsterdamska pogodba (1997) • dopolnitev že obstoječih pogodb in jih ne zamenjuje • pomenila pa je vrsto sprememb, katerih skupen cilj je bil bolj učinkovito delovanje EU, spoštovanje človekovih pravic in demokratizacija delovanja EU

36. ZGODOVINA EVROPSKE UNIJE 6. Pogodba iz Nice (2001) - išče odgovore na vprašanja o: velikost in članstvo Komisije, razporeditev glasov v Svetu EU, razširitvi glasovanja s kvalificirano večino in tesnejšem sodelovanju med različnimi organi Evropske unije

37. ZGODOVINA EVROPSKE UNIJE 11. Ustavna pogodba (2004) - velik preskok pri nadaljnji integraciji EU, saj bi na tej pravni osnovi EU pridobila mednarodnopravno osebnost in zunanji institucionalni videz federacije

38. ZGODOVINA EVROPSKE UNIJE 12. Lizbonska pogodba (2007) • daje večjo vlogo Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom, zagotavlja več možnosti za izražanje mnenja državljanov ter boljši pregled nad pristojnostmi na evropski in nacionalni ravni • pomembne institucionalne spremembe (omogočanje enotnega nastopa v odnosu do tujih partnerjev po svetu)

39. ŠIRITEV EVROPSKE UNIJE 1952: Italija, Francija, Luksemburg, Belgija, Nemčija, Nizozemska 1973: Danska, Irska, Združeno kraljestvo 1981: Grčija 1986: Španija, Portugalska 1995: Avstrija, Finska, Švedska 2004: Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija 2007: Bolgarija in Romunija

40. ŠIRITEV EVROPSKE UNIJE 1952 1973 1986 1981 1990 1995 2004 2007

41. INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJE EVROPSKI SVET Evropski parlament Svet ministrov (SvetEU) Evropska komisija Računsko sodišče Ekonomsko-socialni odbor Odbor regij Sodišče Evropska investicijska banka Evropska centralna banka Agencije

42. INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJE

43. INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJE • Evropski svet • najvišje politično telo EU, ki opredeljuje splošne politične usmeritve EU in daje spodbude za razvoj • sestavljen iz predsednikov vlad in predsednik Evropske komisije Herman Van Rompuy

44. INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJE

45. INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJE 2. Svet Evropske Unije • svet ministrov EU je najpomembnejši organ EU za sprejemanje odločitev • predstavlja interese držav članic, sprejema zakonodajo, potrjuje in nadzira proračun, potrjuje mednarodne pogodbe in sporazume ter usklajuje gospodarske politike držav članic • sprejema sekundarno zakonodajo (uredbe, direktive, odločbe in priporočila, mnenja)

46. INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJE 3. Evropska komisija • osrednji organ institucionalnega trikotnika • zakonodajna in izvršilna funkcija, vloga pobudnice, skrbi za izvajanje zakonodaje, varuh pogodb, nadzoruje evropski proračun in predstavlja Evropsko unijo navzven • je hkrati pobudnica nove evropske zakonodaje in tista, ki je zadolžena za varovanje že sprejetega evropskega pravnega reda. Komisija tako nadzira uvedbo evropske zakonodaje v državah članicah in lahko pred Sodiščem EU toži članico, ki zavez ne izpolnjuje. • pravica do predložitve predlogov zakonodajnih aktov na področju politik Evropske unije Poslopje Charlemagne v Bruslju

47. INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJE 4. Evropski parlament • zastopa interese državljanov EU • predstavlja najbolj demokratični okvir javne razprave v EU (5 let volitve) • se posvetuje, soodloča in sodeluje z drugimi institucijami in organi EU • dejavnoudeleženpripripravizakonodaje, kivplivanavsakodnevnoživljenjedržavljanovEvropskeunije, kot je recimozakonodaja o okoljskizaščiti, pravicahpotrošnikov, enakihmožnostih, prometu in prostempretokudelavcev, kapitala, storitev in blaga • po Pogodbi iz Nice ima EP 785 poslancev – Slovenija 7 Zgradba Evropskega parlamenta v Strasbourgu, Francija

48. INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJE

49. INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJE • Primarni viri • Sekundarni viri • Drugi viri

50. VIRI PRAVA EVROPSKE UNIJE • Primarni viri - ustanovitvene pogodbe njihove revizije (npr. EGS iz leta 1957, Maastrichtska pogodba iz leta 1992) - pristopne pogodbe (npr. ratifikacijske pogodbe)