1 / 15

Sloj uporabe

Sloj uporabe. Sloj uporabe zagotavlja stroritve končnim uporabnikom omrežja. DNS – Domain Name System. Omrežje za naslavljanje vozlišč uporablja številske vrednosti naslovov – naslove: 193.2.72.151 Uporabnikom je bližje “poimenovanje” vozlišč z imenom

tevy
Télécharger la présentation

Sloj uporabe

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Sloj uporabe • Sloj uporabe zagotavlja stroritve končnim uporabnikom omrežja

  2. DNS – Domain Name System • Omrežje za naslavljanje vozlišč uporablja številske • vrednosti naslovov – naslove: 193.2.72.151 • Uporabnikom je bližje “poimenovanje” vozlišč z imenom • vozlišč, na primer: stane.fe.uni-lj.si • Potrebna je povezava (preslikava) med imeni in naslovi. • Poleg tega je potrebna ločitev imena od naslova – tudi • če se oseba preseli na nov naslov, mu zato ni treba • spremeniti imena.

  3. DNS – Domain Name System • V zgodnjih letih omrežij TCP/IP je bila preslikava med • imeni in naslovi urejena “lokalno” na posameznih vozliščih. • V posebni datoteki (“hosts”) je bil za vsako ime naveden • pripadajoč omrežni naslov. • Vzdrževanje svežega stanja lokalnih datotek je sčasoma • postalo nemogoče. • Razvil se je DNS (RFC 1034, RFC 1035): • hierahično poimenovanje vozlišč • porazdeljena podatkovna baza, ki jo vzdrujejo • imenski strežniki

  4. DNS – sistem domenskih imen • Osnove delovanja • Uporabniški proces (AP) želi komunicirati z oddaljenim procesom na • vozlišču, na primer z imenom: vision.fe.uni-lj.si • IP naslova ne pozna, zato povpraša svoj imenski “tolmač”, na primer z: • gethostbyname( Ime vozlišča ), t.j. gethostbyname( ‘vision.fe.uni-lj.si’ ); • Tolmač pošlje UDP paket z DNS poizvedbo lokalnemu imenskemu • strežniku, na primer z naslovom IP = 212.235.181.35 • Imenski strežnik v UDP paketu odgovori z iskanim IP naslovom • vozlišča vision.fe.uni-lj.si • Komunikacija med oddaljenima aplikacijama sedaj lahko steče.

  5. 5 6 1 4 3 2 2 3 5 6 DNS imenski strežnik 212.235.181.35 vision.fe.uni-lj.si stane.fe.uni-lj.si DNS Strežnik (AP) Klient Resolver Vrata 53 TCP UDP UDP TCP IP IP IP Ethernet Ethernet Ethernet • Komunikacija odjemalec (AP) / strežnik (AP) • DNS imenski strežnik posluša na vratih 53 na poizvedbo tolmača in • se na poizvedbo odzove - vrne iskani naslov strežnika AP.

  6. DNS • Večino povpraševanj razreši lokalni imenski strežnik sam. • V primeru, da lokalni imenski strežnik ne pozna imena, • povpraša imenski strežnik, ki je zadložen za dotično “višjo” • domeno. • Poizvedovanje se nadaljuje (rekurzivno ali iterativno), • dokler ime oz. naslov ni razrešeno, če seveda obstaja. • rekurzivno: s poizvedbo nadaljuje naslednji strežnik (na primer, lokalni • strežnik povpraša “višji” strežnik, višji strežnik povpraša naprej, itd.) • iterativno: povprašani strežnik vrne naslov strežnika, ki naj se ga povpraša • kot naslednjega. (na primer, lokalni strežnik povpraša “višji” strežnik, višji • strežnik javi naslov strežnika, ki naj ga vpraša lokalni strežnik, itd.)

  7. DNS – hierarhična struktura imen net com mil org gov edu si hr de it uk uni-mb uni-lj upenn fri seas fe • preko 200 domen gornjega nivoja (generične, državne) • pod-domene, pod-pod-domene, ... • Hierarhičnen imenski prostor omogoča bolj učinkovito • upravljanje z imeni (dodeljevanje, iskanje, ...)

  8. DNS – hierarhična struktura imen • Imenski strežniki vzdržujejo imensko podatkovno bazo • “Osnovni imenski zapis” poleg “imena domene” vsebuje še druga določila: • Čas veljavnosti • Tip • Vrednost • Obstaja več tipov zapisov: • Tip A: vsebuje IP naslov (končnega) vozlišča – najpomembnejši tip • TIP NS: ime imenskega strežnika za dano domeno • TIP HINFO: podatki o dotičnem vozlišču (OS; CPE; ...) • DNS poizvedba/odgovor (protokol) sta enostavna, tekstovna in se • prenašata v UDP paketih.

  9. E-mail – elektronska pošta • E-pošta: verjetno največ uporabljana storitev, RFC 822, RFC 2822, .... • ena prvih (poleg prenosa datotek – ftp, in daljinskega terminala –telnet) • Internetnih storitev. V zgodnjih letih TCP/IP omrežij pravzaprav realizirana • na osnovi prenosa datotek, katerih vsebina je bila pač e-pošta). • E-sporočilo sestavljata (poleg “ovojnice”): • glava • vsebina • Sprva je zadoščalo ASCII kodiranje vsebine, dandanes je to premalo, • MIME (The Multipurpose Internet Mail Exchange), stukturira vsebino in • določa kako kodirati ne-ASCII vsebino. (RFC 1241, RFC2045, ...)

  10. E-mail – elektronska pošta • Sprva se je e-pošta prenašala “direktno” med uporabnikoma storitve, oz. • direktno med uporabnikovima vozliščema. • Dandanes se e-pošta prenaša med poštnimi strežniki, do katerih imajo • dostop končni uporabniki storitev. • Končni uporabniki dostopajo do strežnikov po protokolu POP3 • Protokol omogoča preproste operacije, prenos pošte na lokalni disk, ... • Strežniki komunicirajo – prenašajo pošto – po protokolu SMTP

  11. UA - C UA - C TCP TCP IP IP PPP/Eth. PPP/Eth. E-mail – elektronska pošta E-mail uporabnik E-mail uporabnik E-mail strežnik E-mail strežnik POP3 POP3 SMTP MTA MTA UA-S UA-S TCP Usmerjevalnik TCP IP IP IP PPP/Eth. PPP/Eth. PPP/Eth. • UA – C: Uporabnikov agent – odjemalec komunicira z • UA – S: strežnikom uporabnikovega agenta po protokolu POP3 (ali IMAP) • MTA: poštni strežnik - agent za prenos pošte (Mail Transfer Agent) • komunicira z oddaljenimi poštnimi strežniki po protokolu • SMTP (Simple Mail Transfer protocol)

  12. E-mail – elektronska pošta • SMTP: je enostaven ASCII protokol • Poštni strežnik, ki komunicira po protokolu SMTP, posluša na vratih 25 • Odjemalcu, ki se prijavi, sporoči, da je pripravljen • Odjemalec se javi s HELO (ukazi so 4-črkovni) • Strežnik odgovori s številsko kodo odgovora (in besedilom) • Odjemalec najavi odhodno pošto, MAIL FROM • Strežnik jo potrdi • Odjemalec najavi, komu pošilja, RCPT TO • Strežnik to potrdi • Sledi prenos, DATA

  13. E-mail – elektronska pošta • POP3 (Post Office Protocol, version 3), RFC 1939 • POP3 strežnik, ki komunicira po protokolu POP2, posluša na vratih 110 • Protokol je enostaven ASCII protkol • Odjemalec se prijavi z imenom (USER ime) in geslom (PASS geslo) • Odjemalec na primer preveri prispelo pošto, ukaz LIST • Odjemalec nato zahteva prenos pošte, ene za drugo, RETR 1 • Odjemalec ev. zahteva brisanje pošte na strežniku, DELE 1 • I.T.D. • Odjemalec zaključi transakcijo, QUIT

  14. Kaj smo se naučili • Slojnost omrežij • Entropija, množina informacije • OSI – 7 slojni • TCP/IP – 4 oziroma 5 slojni • MAC, Ethernet in nekatere druge tehnologije • Podatkovno linijski protokoli, ABP, GBN, SRP • CRC, tudi s tabelo • Industrijska omrežja, CAN, in še nekaj drugih • Omrežje, povezavno, nepovezavno, IP, usmerjanje, ARP, • CIDR, NAT, DHCP • Malo o TCP in UDP • Kodiranje, Huffman, LZW • Šifriranje, DES, RSA

More Related