1 / 20

Standardizacija in kakovost informacijskih sistemov

Standardizacija in kakovost informacijskih sistemov. Nabori znakov. Prazgodovina: Fieldata. Ameriški vojaški standard iz petdesetih 6-biten Povezan s sistemom vojaškim sistemom SAGE, katerega deli so še danes uporabljani v kontroli poletov. Prazgodovina: EBCDIC. IBM 360 (1963)

tino
Télécharger la présentation

Standardizacija in kakovost informacijskih sistemov

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Standardizacija in kakovost informacijskih sistemov Nabori znakov

  2. Prazgodovina: Fieldata • Ameriški vojaški standard iz petdesetih • 6-biten • Povezan s sistemom vojaškim sistemom SAGE, katerega deli so še danes uporabljani v kontroli poletov

  3. Prazgodovina: EBCDIC • IBM 360 (1963) • Format za luknjane kartice • 8-biten! (ASCII je 7-biten) • Kot pri ASCII obstajajo tudi tu različne kodne strani za različne jezike • Nima posebnih prednosti pred osnovnim ASCII • Še vedno v rabi na IBMovih večjih računalnikih (mainframe), a le zaradi združljivosti

  4. Prazgodovina: EBCDIC

  5. Prazgodovina: ASCII • Bellovi teleprinterji • Prvotno so nameravali uporabljati 6-bitni Fieldata • 0-31 so kontrolni znaki, potrebni za teleprinterje, terminale, tiskalnike • danes v rabi pretežno le še LF in CR, žal nekonsistentno • Iz njega izhaja današnji Unicode • Nekateri ga imajo za najuspešnejši standard vseh časov

  6. Originalni ASCII (7 bitov)

  7. YUSCII (7 bitov) • Žrtvovani: @, [, \, ], `, {, |, } • teh je najmanj škoda • mogoče jih je natipkati • sprejemljivo za tiskalnike brez 8-bitnih znakov • Enim prvih grafičnih kartic smo dodajali stikala za preklop med ASCII in YUSCII • Še vedno krožijo fonti s takim razporedom Ž Š Đ Ć Č

  8. IBMove razširitve ASCIIja na 8 bitov:“kodne strani” (code pages) • Obdržijo vse znake v spodnjem delu (7 bitov) • Znaki s kodami nad 128 so različni v različnih straneh, npr: • codepage 437, “DOS-US”: IBM PC (1981), zgoraj so okvirčki

  9. 8-bitni “ASCII”:IBMove “kodne strani” – (DOS) code pages • Obdržijo vse znake v spodnjem delu (7 bitov) • Znaki s kodami nad 128 so različni v različnih straneh, npr: • CP 437 (DOS-US, IBM 437): na prvih IBM PC (1981) • zgornje kode so uporabili za okvirčke • CP 852 (IBM 852, Slavic code page): vsebuje vzhodno evropske znake, vključno z našimi • žal so seveda tam, kjer so v ameriškem 437 okvirčki... • CP 737 – grščina • CP 855 – cirilica

  10. 8-bitni “ASCII”:Microsoftove “ANSI code pages” • 1250 — East European Latin • 1251 — Cyrillic • 1252 — West European Latin • 1253 — Greek • 1254 — Turkish • 1255 — Hebrew • 1256 — Arabic • 1257 — Baltic • 1258 — Vietnamese • Ti standardi so podobni ISO-8859, vendar dovolj različni, da povzročajo težave – 1250 je zelo podoben ISO-8859-1 • Zakaj je to potrebno? Če se “standardi” razlikujejo, moraš, če nočeš imeti problemov, uporabljati isti sistem, kot večina. Kdo s tem pridobi? Tisti, katerega sistem uporablja večina.

  11. ISO-8859:Standardni 8-bitni kodni sistemi • Spodnji del je vedno enak ASCII • ISO-8859-1 (Latin-1): zahodno evropski jeziki, albanščina, svahili; podoben mu je CP 1252 • ISO-8859-2 (Latin-2): vzhodno evropski (slovanski, madžarščina in romunščina); podoben CP 1250 • ISO-8859-3 (Latin-3): južno evropski: turški, malteški, esperanto • ... do 8859-14, poleg tega pa še 15 in 16, ki sta revidirana 1 in 2 • Ne vsebuje znakov besednih pisav (kitajska, japonska...) • Ne vsebuje znakov, ki v času sestavljanja standarda niso bili splošno uporabljani: • ima »takšne narekovaje« • nima pa “teh narekovajev”, ker se tedaj še niso uporabljali (ima pa jih CP 1252, zato jih morajo podpirati tudi vsi ne-Microsoftovi sistemi)

  12. Revizije 8859 • ISO 8859-15: kot ISO 8859-1, a brez nekaterih pogosteje uporabljanih znakov, ima pa simbol za evro, poleg tega pa še Š, š, Ž, ž, Œ, œ inŸ, ker to potrebujejo Francozi, Finci in Estonci • Zveni znano? S katerim našim znakom so najpogosteje težave? • ISO 8859-16: združeni znaki za južno in vzhodno evropo (slovenščina, hrvaščina, italijanščina, madžarščina, poljščina, romunščina, mimogrede pa še francoščina, finščina in nemščina) (http://en.wikipedia.org/wiki/ISO_8859)

  13. Klingonščina

  14. (Še pomnite predavanje o kriptografiji?)

  15. Unicode • V načelu gre za 32-bitni nabor, vendar lahko kodiramo s spremenljivo dolžino • Prvih 256 znakov identičnih ISO 8859-1 (zakaj ne 8859-2? ) • Vseh doslej določenih znakov je približno 90.000, večina je kitajskih in korejskih • Unicode pozna različne oblike kodiranja • UTF-32 je preprost: vsak znak ima 32 bitov (4 bajte);problem je little- in big-endian • UTF-8 je najbolj uveljavljen, saj je združljiv z (7-bitnim) ASCII

  16. Unicode: UTF 8 • Znak je zapisan z 1-4 bajti • 1 bajt za angleške znake • 2 bajta za vse evropske, hebrejske...

  17. Kritike Unicodea • Nekateri Azijci vidijo v njem zaroto Zahoda; • Unicode Consortium naj bi ne “razumel” vzhodnih pisav • V resnici je v konzorciju veliko predstavnikov Kitajcev, Korejcev in Japoncev • Tajski znaki naj bi bili razporejeni nelogično • Standard povzema obstoječi tajski standard

  18. Pisave, ki jih še ni v Unicode • Egiptovskihieroglifi in sumerski klinopis • Klingonščina • Predlog vključitve (1997) zavrnjen z razlago, da je uradna pisava Klingoncev latinščina (kar je res!) • Zdaj pišejo bloge v klingonščini, da bi pisava dejansko postala uporabljana, tako da upanje na popravo krivice ostaja • Tolkienove vilinske pisave (TengwarinCirth); predlog še preučujejo • Unicode vsebuje prostor za približno 6000 znakov, ki nikoli ne bodo standardizirani. Obstaja skupina (Tolkienisti, Klingoni...), ki se dogovarja za “standardizacijo” tega prostora.

More Related