1 / 33

4.6.2010

Enostaven model izračuna celotnih izdatkov za tiskano gradivo od naročila do postavitve na polico ter nekatere druge mere ekonomičnosti delovanja visokošolskih knjižnic Miro Pušnik miro.pusnik@ctk.uni-lj.si 01/2003-441 http://www.ctk.uni-lj.si/users/pusnik/prezentacija-ekonomicnost.ppt. 4.6.2010.

tress
Télécharger la présentation

4.6.2010

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Enostaven model izračuna celotnih izdatkov za tiskano gradivo od naročila do postavitve na polico ter nekatere druge mere ekonomičnosti delovanja visokošolskih knjižnicMiro Pušnikmiro.pusnik@ctk.uni-lj.si01/2003-441http://www.ctk.uni-lj.si/users/pusnik/prezentacija-ekonomicnost.ppt 4.6.2010

  2. Analize ekonomičnost poslovanja knjižnic?Knjižnice kot poslovni sistemi?Definicija poslovnih sistemov: http://sl.wikipedia.org/wiki/Poslovni_sistemRazlični vidiki poslovanja knjižnic – ali so vsi vidiki upravičeni?Primer: katalogizacija gradiva:Vprašanje: Zakaj tovrstne metode katalogizacije gradiva? Odgovor: Zato, ker nekdo to plačuje! (Vilijem Leban).Razlogi za obravnavo ekonomičnosti poslovanja knjižnic:Razlog 1: pridobitev argumentov za ohranjanje proračuna in programov ob grozečih restrikcijah financiranja javnega sektorja. Razlog 2: z odgovornim odnosom do tovrstnih vprašanj preverimo, ali obstaja način, da uporabnikom lahko na račun izboljšave poslovanja zagotovimo več ali pa bolj kakovostne vire in storitve.

  3. Mere ekonomičnostiObravnava različnih vidikov poslovanja knjižnice skozi prizmo finančnih podatkov o poslovanju.Pomen možnosti primerjav podatkov – benchmark.Ponavadi obravnava na letni ravni.Standardni kazalniki, posebni kazalniki.Viri vhodnih podatkov: statistična poročila, poslovna poročila, finančna poročila, rezultati meritev…Analiza odhodkov.

  4. Najpogostejši vidiki obravnave v visokošolskih knjižnicah Struktura celotnih odhodkov knjižnice.Odhodki pri nabavi in katalogizaciji gradiva.Struktura odhodkov za gradivo.Struktura odhodkov za elektronske informacijske vire.Delež odhodkov za razvoj in usposabljanje zaposlenih.Delež prihodkov od prodaje blaga in storitev na trgu v celotnih prihodkih.

  5. Struktura celotnih izdatkovVir podatkov: finančna poročila. - po finančnem toku - po poslovnem dogodkuPosamezne postavke finančnih poročil pogosto močno prepletene. Tri temeljne postavke vhodnih podatkov: - odhodki za plače in drugi izdatki zaposlenim, - odhodki za prispevke delodajalcev za socialno varnost ter - odhodki za blago in storitve za izvajanje javne službez analizo finančnega poročila pretvorimo v: - izdatki za literaturo, - izdatki za osebje ter - ostali izdatki, potrebni za poslovanje knjižnice.

  6. Struktura celotnih izdatkov CTK v letih 2007, 2008, 2009 Zaključimo lahko, da se s povečevanjem izdatkov za literaturo manjša delež izdatkov za osebje in ostali izdatki.

  7. Struktura celotnih izdatkov CTK v letih 2007, 2008, 2009

  8. Pomen primerjav – benchmarkingPrimerjava NUK-a, knjižnic UL in CTK

  9. Enostavna metoda za izračun grobe ocene izdatkov posameznih vidikov poslovanjaMetoda sorazmernih deležev posameznih izdatkov v strukturi izdatka za izbran vidik poslovanja.Potrebni podatki: izdatki za osebje, ostali izdatki ter po potrebi izdatki za literaturo, če ocenjujemo ta vidik.Število FT-jev, ki opravljajo izbrano opravilo ter število vseh FT-jev.

  10. Enostavna metoda za izračun grobe ocene izdatkov posameznih vidikov poslovanjaItr=izdatki za izbrano transakcijoIFTtr=izdatki za osebje za izbrano transkacijoIOtr=ostali izdatki, potrebni za izbrano transakcijoIFTtot=celotni izdatki za osebjeIOtot=celotni ostali izdatkiNFTtot=vsi zaposleni FT-jiNFTtra=FT-ji, ki so vključeni v izbrano transakcijo

  11. Enostavna metoda za izračun grobe ocene izdatkov posameznih vidikov poslovanja - primerCelotni izdatki za osebje 1000000 EUR.Celotni ostali izdatki 500000 EUR.Vseh zaposlenih FT-jev 50 Število FT-jev, ki dodeluje UDK klasifikacijo 0,75. Podeljenih je bilo 4000 UDK-jev. Torej je cena ene podeljene klasifikacije:

  12. Nabava in obdelava tiskanega gradiva - knjigeZanimajo nas:1. celotni izdatki za tiskano gradivo od nabave do police,2. struktura izdatkov.Vhodni podatek 1: izdatki knjižnice za tiskane knjige.Vhodni podatek 2: koliko FT-jev sodeluje pri nabavi in obdelavi. Vhodni podatek 3: koliko knjig pride na police oz. število izdelanih (na novo kreiranih, prevzetih…) zapisov.

  13. Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige - model

  14. Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige - CTK 2009Proces nabave tiskanih knjig v CTK1. odbira knjig za nakup: 0,5 FTE2. naročila in prevzem: 0,75 EUR3. inventarizacija in bibliografska obdelava: 1,5 FTE4. vsebinska obdelava: 0,75 FTE5. tehnična oprema in postavitev na polico: 0,5 FTESkupno 4 FTE.V letu 2009 smo v CTK nabavili 2726 enot tiskanih knjig.Izdatek za to je bil 145876 EUR.Izdatki za osebje v 2009 so bili 1182276 EUR.Ostali izdatki v 2009 so bili 410653 EUR.

  15. Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige v CTK, 2009 - izračun

  16. Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige v CTK, 2009 - struktura izdatkovIzdatki za osebje Ostali izdatki Skupni izdatki

  17. Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige v CTK, 2009 - struktura izdatkovIzdatki za osebje/enotoOstali izdatki/enotoIzdatki za gradivo/enotoSkubni izdatki za nabavo in obdelavo

  18. Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige v CTK, 2009 - struktura izdatkovCTK je v 2009 za enoto tiskane knjige plačal 105 EUR.52% (49 EUR) je predstavljala nabavna cena gradiva.48% je predstavljala obdelava gradiva in sicer 36% izdatki za osebje, 12% ostali izdatki.

  19. Možna podrobnejša razčlenitev obdelave gradiva. Proces nabave tiskanih knjig v CTK1. odbira knjig za nakup: 0,5 FTE 12851 EUR oz. 4,71 EUR/enoto za osebje + 4464 EUR oz. 1,63 EUR/enoto= 17315 EUR oz. 6,35 EUR/enoto za odbiro gradiva. 2. naročila in prevzem: 0,75 FTE 19276 EUR oz. 7,07 EUR/enoto za osebje + 6695 oz. 2,45 EUR/enoto= 25971 EUR oz. 9,52 EUR/enoto za naročilo in prevzem gradiva. 3. inventarizacija in bibliografska obdelava: 1,5 FTE38552 EUR oz. 14.14 EUR/enoto za osebje + 13390 oz.4,90 EUR/enoto= 51942 EUR oz. 19,05 EUR/enoto za inventarizacijo in bibliografsko obdelavo gradiva. 4. vsebinska obdelava: 0,75 FTE19276 EUR oz. 7,07 EUR/enoto za osebje + 6695 oz. 2,45 EUR/enoto= 25971 EUR oz. 9,52 EUR/enoto za vsebinsko obdelavo gradiva. 5. tehnična oprema in postavitev na polico: 0,5 FTE12851 EUR oz. 4,71 EUR/enoto za osebje + 4464 EUR oz. 1,63 EUR/enoto= 17315 EUR oz. 6,35 EUR/enoto za tehnično opremo in postavitev na polico.

  20. Paketni vnos zapisov - simulacija Primer: Imeli smo paketno nabavo 11.000 e-knjig s pripadajočimi zapisi (paketna nabava). Ocenjena vrednost paketa je 891000 EUR oz. 81 EUR za knjigo. Ocenjujemo, da smo v celem letu pripravo zapisov za paketni vnos porabili 0,08 FTE (1 FTE 1 mesec polno zaposlen).

  21. Nabava in obdelava tiskanega gradiva – knjige v CTK, 2009 - struktura izdatkov paketnem vnosuNa enoto pride torej 0,25 EUR dodatnih izdatkov za paketni vnos.Če vzamemo potrebne parametre iz tiskanega okolja (inventarizacija in bibliografska obdelava, vsebinska obdelava (19,05 + 9,52=28,3 EUR/enoto) bi obdelava gradiva stala 311300 EUR. Koliko dodatnih FTE-jev , da bi ti opravili v enem letu?

  22. Razlogi za tako velike izdatke na področju katalogizacije

  23. Razmerje izdatki za literaturo/izdatki za osebjeRazmerje pove, kolikšen delež kaka masa plač in drugih izdatkov za osebje obvladuje izbran obseg letnega prirasta gradiva.V razmerju se izražajo predvsem izdatki za nabavo in obdelavo gradiva, na pa za tekoče vzdrževanje fonda ter izposojo gradiva.Večji, kot je ta indeks, bolj je visokošolska knjižnica usmerjena v storitve digitalne knjižnice, kjer manj ljudi obvladuje sorazmerno večji obseg fonda.

  24. Struktura izdatkov za gradivoIzdatki za gradivo:- izdatki za elektronsko gradivo- izdatki za tiskano gradivoV CTK cca 65% za elektronsko gradivo, 35% za tiskano.Večji, kot je delež izdatkov za elektronsko gradivo, manjši so izdatki za upravljanje (izdatki za osebje, ostali izdatki).V visokošolskih knjižnicah se bo delež izdatkov za elektronsko gradivo v prihodnosti dvigoval (postopen prehod na e-only).

  25. DDV in ekonomičnost v visokošolskih knjižnicahV državah EU v veliki večini prevladuje model zaračunavanja DDV po znižani davčni stopnji za tiskano gradivo ter po splošni davčni stopnji za gradivo elektronski obliki.To je problem, ki močno otežuje prehod na e-only.Nekatere države uvedle posebne zakonske akte glede davčne zakonodaje na tem področju:- refundacija davka- druge rešitveNa tem področju tehnologija izrazito prehiteva zakonodajo.Nepoznavanje problematike s strani tistih, ki tovrstne zakone pišejo.- primer licenčnih pogodb in poslovnih modelov

  26. DDV in ekonomičnost – simulacije 1Vzemimo, da je celoten izdatek brez davka za izbran korupus gradiva 1.100.000 EUR. Vzemimo, da za tiskane revije knjižnica plača 1.000.000 EUR ter 10% za e-dostop 100.000. Z DDV, zaračunanim po sedanji zakonodaji bi knjižnica z tem paketom imela sledeče celotne izdatke (vključno z DDV: 1.000.000 + 85.000 za tiskane izvode in 100.000 + 20.000 za elektronski dostop oz. skupno 1.100.000 + 105.000=1.205.000 EUR Če vzamemo, da knjižnica nabavi izbran korpus gradiva nabavi le v e-obliki, bi cena bila 1.1000.000 + 220.000 = 1.220.000 Razlika med cenama je torej 15.000 EUR.

  27. DDV in ekonomičnost – simulacije 2 Za tiskane revije konzorcij skupno plača 1.500.000 EUR. Za elektronski dostop založnik zaračuna 150.000 EUR. To je dostop do e-verzij revij, ki jih knjižnice konzorcija imajo v tiskani verziji. Po morebitni prekinitvi naročnine ti e-izvodi članicam konzorcija ostanejo. Torej gre za nakup in ne spletno storitev. Dodatno pa založnik omogoča dostop še do vsebin v e-obliki v višini 200.000 EUR, do katerih imajo članice konzorcija dostop le v času trajanja naročnine – torej gre za neke vrste spletno storitev. Kako zaračunati DDV?

  28. DDV in ekonomičnost – simulacije 3 Po sedaj veljavni zakonodaji naredimo to tako, da 8,5% DDV zaračunamo za tiskane verzije, vse ostalo pa obdavčimo po 20% davčni stopnji ter dobimo sledeče celotne izdatke: 1.150.000 (tiski) + 97.75 (8,5% DDV) =1.247.775 EUR za tiske, 150.000 (nakup e-kopij) + 200.000 (dodatni e-dostop) + 70.000 (20% DDV) = 420.000 EUR, oz. skupno 1.667.775 EUR. Glede na to, da gre pri elektronskem dostopu do kopij tiskov dejansko za nakup, bi obdavčitev lahko bila tudi taka: 1.150.000 (tiski) + 150.000 (nakup e-kopij) + 104.000 (8,5%DDV) =1.404.000 EUR za tiske + e-verzije tiskov, + 200.000 (dodatni "najeti" e-dostop) + 40.000 (20%DDV) = 240.000 EUR, oz. skupno 1.644.000 EUR. Razlika je torej 23.775 EUR.

  29. DDV in ekonomičnost – simulacije 4 Če pa bi bilo vse gradivo po 8,5% davčni stopnji pa bi bil celoten izdatek v omenjenem primeru: 1.500.000 + 127= 1.627.750 EUR. Če pa bi šli na e-only v okviru sedanje zakonodaje , pa bi plačali: 1.500.000 (gradivo v e-obliki) + 270.000 (20%DDV) oz. skupno 1.770.000.

  30. Mere ekonomičnosti pri izvajanju storitevKoliko stane izposojena enota gradiva?Celotni izdatki knjižnice na aktivnega uporabnika?Izdatki za literaturo na aktivnega uporabnika?Izdatki za literaturo na potencialnega uporabnika?Izdatki za osebje na aktivnega uporabnika?Izdatki za prostor pri skladiščenju enote gradiva.

  31. Primer: cena skladiščenja enote gradivaV CTK imamo 115.991 tiskanih knjig in 27094 letnikov revij. Od tega je 25.000 knjig v prostem pristopu, tako da je skupno v skladišču cca 118000 enot. Površina skladišč je 631m2. Najemnina za skladišče je cca 5 EUR/mesec.Na leto torej prostor za skladiščenje enote gradiva stane 0,32 EUR.

  32. Mere ekonomičnosti v digitalni knjižnici

  33. ZaključekPomen vidika ekonomičnosti pri poslovanju knjižnic.Mnogi delovni procesi in opravila samo zato, da so. - primer UDK v visokošolskih knjižnicah Mnogi delovni procesi kot kolateralna škoda slabe tranzicije iz tiskanega okolja v elektronsko.Zakaj se to dogaja ravno v knjižnicah – možni razlogi:- dokaj specifična stroka?- do sedaj dokaj stabilno financiranje?- programi usposabljanja za knjižničarje? …Vprašanje št. 1: Kako bi reagirali uporabniki, če bi financer čez noč ukinil financiranje vsebinske obdelave z UDK kazalci?Vprašanje št. 2: Kaj bi se zgodilo z vašo knjižnico, če bi jo čez noč prevzela korporacija Google?

More Related