290 likes | 438 Vues
Beseda življenja. Ma j 2011. »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem.« ( Mt 22,37). Razpravljanje, katera naj bi bila prva izmed mnogih zapovedi v Svetem pismu, je bilo v Jezusovem času stalna tema v rabinskih šolah.
E N D
Beseda življenja Maj 2011
»Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem.«(Mt 22,37).
Razpravljanje, katera naj bi bila prva izmed mnogih zapovedi v Svetem pismu, je bilo v Jezusovem času stalna tema v rabinskih šolah.
Jezus, ki so ga imeli za učitelja, se ne izogne vprašanju: »Katera je največja zapoved v postavi?« Odgovori na izviren način tako, da združi ljubezen do Boga z ljubeznijo do bližnjega.
Njegovi učenci nikoli ne bodo mogli ločiti teh dveh ljubezni, kakor pri drevesu ne moremo ločiti korenin od krošnje: bolj ko ljubijo Boga, večjo ljubezen imajo do bratov in sester; bolj ko ljubijo brate in sestre, bolj poglabljajo ljubezen do Boga.
Jezus bolje kot kdorkoli ve, kdo je Bog, ki ga moramo ljubiti, in ve, kako ga moramo ljubiti: Bog je njegov Oče in naš Oče, njegov Bog in naš Bog (prim. Jn 20,17). To je Bog, ki ljubi vsakogar osebno; ljubi mene, ljubi tebe: je moj Bog, je tvoj Bog (»Ljubi Gospoda, svojega Boga«).
Lahko ga ljubimo, ker nas je ljubil prvi: ljubezen, ki nam je zapovedana, je torej odgovor na njegovo ljubezen. Nanj se lahko obračamo z enako domačnostjo in zaupnostjo, kakršno je imel Jezus, ko ga je klical Aba, Oče.
Tudi mi se lahko pogosto pogovarjamo z njim, mu povemo za vse svoje potrebe, namene, načrte in mu vedno znova zagotavljamo svojo izključno ljubezen.
Tudi mi hočemo komaj čakati na trenutek, da vzpostavimo globok stik z njim s pomočjo molitve, ki je dvogovor, občestvo, globok prijateljski odnos.
Tako damo duška svoji ljubezni: lahko častimo Boga onkraj stvarstva, ga slavimo navzočega vsepovsod v celotnem vesoljstvu, ga hvalimo v globini svojega srca ali živega v tabernakljih, mislimo nanj tam, kjer smo: v sobi, pri delu, v uradu, medtem ko smo med ljudmi ...
»Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem.«(Mt 22,37).
Jezus nas uči, kako naj še drugače ljubimo Boga. Ljubiti za Jezusa pomeni izpolnjevati Božjo voljo, tako da mu damo na razpolago svoj um, svoje srce, svoje moči, sámo življenje: Jezus se je popolnoma predal načrtu, ki ga je imel z njim Oče.
Evangelij ga kaže vedno in popolnoma obrnjenega k Očetu (prim. Jn 1,18), vedno v Očetu, vedno hoče povedati samo to, kar je slišal od Očeta, in storiti samo to, kar mu je naročil Oče.
Tudi od nas zahteva enako: ljubiti pomeni izpolnjevati voljo Ljubljenega, brez polovičarstva, z vsem svojim bitjem: »z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem«.
Kajti ljubezen ni samo čustvo. »Kaj me kličete: “Gospod, Gospod,” in ne delate tega, kar pravim?« (Lk 6,46), sprašuje Jezus tiste, ki ljubijo samo z besedami.
»Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem.«(Mt 22,37).
Kako naj torej živimo to Jezusovo zapoved? Vsekakor tako, da imamo z Bogom sinovski in prijateljski odnos, toda predvsem tako, da delamo tisto, kar hoče on.
Naša naravnanost do Boga naj bo kakor Jezusova: bodimo vedno obrnjeni k Očetu, poslušajmo ga, bodimo mu pokorni, da izvršimo njegovo delo, samo tisto in ne drugega.
V tem se od nas zahteva največja korenitost, kajti Bogu ne moremo dati manj kot vse: vse srce, vso dušo, vse mišljenje. In to pomeni dobro in v celoti opraviti to, kar Bog hoče od nas.
Živeti po njegovi volji in se z njo usklajevati, pomeni pogosto odreči se svoji volji in žrtvovati vse, kar imamo v srcu ali v mislih in ni stvar sedanjosti. To so lahko zamisli, čustva, misli, želje, spomini, stvari, osebe ...
Tako smo v celoti pri tem, kar zahteva od nas v sedanjem trenutku. Govorimo, telefonirajmo, poslušajmo, pomagajmo, študirajmo, molimo, jejmo, spimo, izpolnjujmo njegovo voljo, ne da bi skrenili;
delajmo dejanja, ki bodo celostna, čista, popolna, narejena z vsem srcem, vso dušo in vsem mišljenjem. Edino gibalo vsakega našega dejanja naj bo ljubezen, da lahko v vsakem trenutku dneva rečemo:
“Da, moj Bog, v tem trenutku, v tem dejanju te ljubim z vsem srcem, z vsem svojim bitjem.” Samo tako lahko rečemo, da ljubimo Boga, da mu vračamo njegovo ljubezen do nas.
»Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem.«(Mt 22,37).
Da bi živeli to besedo življenja, je potrebno, da gremo od časa do časa vase, da bi videli, ali je Bog v naši duši resnično na prvem mestu.
Na novo izbrati Boga kot edini ideal, kot vse v našem življenju, ga znova postaviti na prvo mesto, tako da popolno živimo njegovo voljo v sedanjem trenutku.
Moramo doseči to, da mu lahko iskreno rečemo: »Moj Bog in moje vse«, »Ljubim te«, »Vsa sem tvoja«, »Ti si Bog, moj Bog, naš Bog neskončne ljubezni!«
»Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem.«(Mt 22,37). “Beseda življenja”,mesečna publikacija Gibanja fokolarov. Tekst: Chiara Lubich, oktober 2002Grafična izvedbaAnna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina(Sicilia, Italia) Razlaga Besede življenja je prevedena v 96 jezikov, in doseže tisoče oseb po vsem svetu preko tiska, radia, TV in preko svetovnega spleta.Informacijewww.focolare.orgPPS je objavljen v različnih jezikih nawww.santuariosancalogero.org