Kaj je svetlobno onesnaževanje ?

1. UREDBA O MEJNIH VREDNOSTIH SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJAuredba – 2007predstavitev uredbeokrogla miza – SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE19. maj 2009, MO Kranj posamezne slike so povzete iz spletnih strani:The Institution of Lighting Engineers FMF in observatorij Črni vrhBiotehniška fakultetaTemno nebo Slovenije Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

2. Kaj je svetlobno onesnaževanje ? svetenje tja, kjer svetlobe ne potrebujemo ljubljanska obvoznica in na novo osvetljena ulica, oboje slikano iz 6. nadstropja Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

3. -varstvo narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja, - varstvo bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo zaradi zunanje razsvetljave,- varstvo ljudi pred bleščanjem, - varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba, - zmanjšanja porabe električne energije NAMEN UREDBE Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

4. KAJ UREJA: delež svetlobnega toka, ki seva navzgor; nedovoljen vdor svetlobe v varovane prostore (osvetljenost oken), osvetljenost površin (lx) in svetlost stavb (cd/m2) (posredno s priključno električno močjo svetilk) ČESA NE UREJA: svetilnosti svetlobnih virov v vidnem polju (cd), osvetljenosti nepokritih površin (lx) s predpisanim režimom varstva Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

5. Bleščanje in promet Boste videli pešca? V pretirano in napačno osvetljeni Sloveniji in Belgiji 135 oz. 140 mrtvih letno v prometu na milijon prebivalcev, v bolj racionalno osvetljeni Nemčiji pa 82. Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

6. Bleščanje in osebna varnost Sodobni pasivni varnostni sistemi delujejo v temi, z napačno postavljeno razsvetljavo pa nam zmanjšujemo kontrast Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

7. Bleščanje in starejši ljudje • povprečna življenska doba 75 let • očesna leča manj prozorna in fleksibilna • bistveno več sipanja v leči in steklovini • močno povečana občutljivost na bleščanje • to bistveno zmanjšuje kvaliteto življenja Antony J. Adams. School of Optometry University of California at Berkley Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

8. Zdravo spanje in potreba po temi Melatonin pomemben antioksidant, potencialna zaščita proti raku. Pomemben za zdravo spanje. V organizmu prisoten le, ko je okrog nas temno. Ste kdaj slabo spali, ko je na vas sijala polna luna? Cestna razsvetljava v spalnici zna biti precej svetlejša... svetlobni pogoji osvetljenost sonce 100.000 lux jasen dan 10.000 lux oblačen dan 1000 lux mrak 10 lux polna luna 0,1 lux lunin krajec 0,01 lux zvezdno nebo 0.001 lux oblačna noč 0,0001 lux Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

9. Okolju prijazna svetilka Okolju prijazna svetilkaima delež svetlobnega toka, ki seva nad vodoravnico, enak 0% ter ima poudarjeni rumeni in rdeči spekter svetlobe z malo UV spektra in je neprodušno zaprta, tako da se žuželke ne morejo ujeti vanjo. Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje Okolju prijazne svetilke na priključku na avtocesto Ljubljana - jug.

10. Svetenje svetilk okolju neprijazne svetilke : okolju prijazne svetilke Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

11. Okolju prijazne svetilke dobro osvetljujejo, a ne bleščijo Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

12. Širjenje umetne svetlobe v atmosferi 10-90% umetne svetlobe Slovenija ponoči pošilja v vesolje Pogled na nočno pokrajino v okolici Ribnice Nočni pogled na Babno polje Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

13. Monitoring svetlobnega onesnaženja Črni Vrh Zaplana AGO d=35 km d=0 km d=22 km Babno Polje Velike Bloke Valburga d=14 km d=45 km d=30 km Kombinacija odboja od tal + neposrednega osvetljevanja (AGO, Valburga) Na oddaljenih lokacijah d=20 km je 95% onesnaženja v zenitu iz oddaljenih virov. Oddaljene lokacije imajp v zenitu nebo podobno svetlo, ker se svetlost neba na razdaljah >20 km le malo spreminja. Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

14. Ugotovitve monitoringa • v in blizu velikih koncentracij svetlobnih virov je nebo osvetljeno neposredno od svetilk ter od odboja od tal (AGO, Valburga). Slednji morda celo prevladuje. • na večjih razdaljah (d=20km) že prevladuje sevanje pod majhnimi koti nad vodoravnico , ki se širi zelo daleč, zato skoraj ni opazne razlike med osvetljenostjo neba v zenitu na večjih razdaljah • žarenje neba v smeri velikih koncentracij svetlobnih virov(Ljubljana, Trst) sicer z razdaljo upada, vendar zelo počasi. Spremembe osvetljenosti neba se dogajajo šele na velikih razdaljah. Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

15. Ugotovitve monitoringa • učinkovito varstvo pred svetlobnim onesnaženjem je možno le z dosledno uporabo popolnoma zasenčenih svetilk (ni sevanja pod majhnimi koti) • posebna varstvena območja pri onesnaženju z umetno svetlobo niso učinkovita rešitev, ker lahko prihaja svetloba iz zelo oddaljenih virov • za učinkovit nadzor nad svetlobnim onesnaženjem je potrebno omejiti sevanje umetne svetlobe iz glavnih virov onesnaženja (Ljubljana) • zmanjšanje svetlobnega onesnaženja pomeni tudi zmanjšanje porabe energije in posredno emisij toplogrednih plinov Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

16. vir svetlobe, ki povzroča svetlobno onesnaževanje okolja, je: a) razsvetljava nepokritih površin objektov javne cestne infrastrukture, vključno z razsvetljavo nepokritih površin počivališč ob avtocesti, hitri cesti ali regionalni cesti, b) razsvetljava nepokritih površin objektov javne železniške infrastrukture in železniških postaj, c) razsvetljava nepokritih površin objektov javne infrastrukture v naseljih, namenjene pešcem in prometu počasnih vozil (kolesa, dostavna vozila in vozila za javni potniški promet), nepokritih površin parkov in parkirišč ter drugih podobnih nepokritih površin v javni rabi, vključno z razsvetljavo prehodov za pešce na državnih cestah, d) razsvetljava nepokritih površin gradbenih inženirskih objektov in stavb na letališču ter drugih letaliških naprav, e) razsvetljava nepokritih površin pristanišča za javni potniški promet, f) razsvetljava nepokritih površin proizvodnih gradbenih inženirskih objektov in stavb, skladišč in drugih nepokritih površin za izvajanje proizvodne dejavnosti, Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

17. vir svetlobe, ki povzroča svetlobno onesnaževanje okolja, je: g) razsvetljava nepokritih površin parkirišč in drugih nepokritih površin ob poslovnih stavbah, vključno z razsvetljavo zunanjih sten poslovnih stavb, pri čemer se za poslovne stavbe štejejo gostinske, trgovske in druge stavbe za izvajanje storitvenih dejavnosti, kakršne so stavbe za promet blaga, skladišča, nestanovanjske kmetijske stavbe in bencinski servisi; h) razsvetljava nepokritih površin parkirišč in drugih nepokritih površin ob upravnih stavbah, stavbah splošnega družbenega pomena in drugih nestanovanjskih stavbah, kakršne so stavbe za opravljanje verskih obredov in pokopališke stavbe, vključno z razsvetljavo zunanjih sten teh stavb; i) razsvetljava nepokritih površin objektov za turizem, šport, rekreacijo in prosti čas, vključno z razsvetljavo smučišč in drsališč; j) dekorativna razsvetljava zunanje stene stavbe; k) razsvetljava kulturnega spomenika; l) razsvetljava nepokritih površin gradbišča, m) razsvetljava objekta za oglaševanje in n) razsvetljava ali del razsvetljave za varovanje, ki osvetljuje nepokrite površine za promet blaga in potnikov ali za proizvodnjo, skladiščenje ali drugo dejavnost in seva svetlobo, ki povzroča svetlobno onesnaževanje. Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

18. razsvetljava cest in javnih površin Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh. Sedanja poraba je okoli 60 kWh na prebivalca. (izračunana iz porabe elektrike za javno razsvetljavo 120 GWh/leto) Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

19. razsvetljava cest in javnih površin Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju Republike Slovenije vgrajene v razsvetljavo državnih cest, izračunana na prebivalca Republike Slovenije, ne sme presegati ciljne vrednosti 5,5 kWh. (izračunana iz porabe elektrike za razsvetljavo državnih cest je okoli 15 GWh/leto) Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

20. razsvetljava cest in javnih površin (4) Izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin, ki jih upravlja občina, in izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo državnih cest, se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin. Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

21. (razsvetljava ustanove) (1) Povprečna električna moč vseh svetilk razsvetljave ustanove, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb ustanove in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov ob stavbah ustanove, ki so namenjeni prometu blaga in ljudi ali izvajanju dejavnosti ustanove, ne sme presegati naslednjih mejnih vrednosti: – 0,060 W/m2 v obratovalnem času ustanove ter 30 minut pred začetkom in po koncu obratovalnega časa ter – 0,015 W/m2 zunaj obratovalnega časa ustanove. (2) Pri izračunu povprečne električne moči svetlik razsvetljave ustanove je treba upoštevati tudi električno moč svetilk za osvetljevanje fasad in streh stavb ustanove. (3) Ne glede na izračun iz prvega odstavka tega člena se lahko za razsvetljavo ustanove uporabi eno ali več svetilk, katerih celotna električna moč ne presega 180 W. Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

22. prilagoditev obstoječih svetilk (1) Svetilke obstoječe razsvetljave, ki so izdelane v skladu z zahtevami prvega odstavka 4. člena te uredbe, je treba najpozneje do 31. decembra 2008 namestiti tako, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0%. (2) Obstoječo razsvetljavo objektov za oglaševanje je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2008. (3) Obstoječo razsvetljavo fasad je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2010. (4) Obstoječo razsvetljavo ustanov in športnih igrišč je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012. (5) Obstoječo razsvetljavo poslovne stavbe je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012. (6) Obstoječo razsvetljavo kulturnih spomenikov je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2013. (7) Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2016. Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

23. prilagoditev obstoječih svetilk (8) Obstoječo razsvetljavo proizvodnega objekta je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012. (9) Obstoječo razsvetljavo železnice, letališča in pristanišča je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012. (10) Prilagoditev obstoječe razsvetljave iz petega in osmega odstavka tega člena mora potekati postopoma tako, da je najmanj 50% svetilk obstoječe razsvetljave prilagojeno zahtevam te uredbe 3 leta pred rokom popolne prilagoditve, ki je za posamezno vrsto razsvetljave določen v petem oziroma osmem odstavku tega člena. (11) Prilagoditev obstoječe razsvetljave iz sedmega in devetega odstavka tega člena mora potekati postopoma tako, da je najmanj 25% svetilk obstoječe razsvetljave prilagojeno zahtevam te uredbe 5 let in najmanj 50% svetilk obstoječe razsvetljave 4 leta pred rokom popolne prilagoditve, ki je za posamezno razsvetljavo določen v sedmem oziroma devetem odstavku tega člena. (12) Prilagajanje obstoječe razsvetljave zahtevam te uredbe v rokih iz prvega do enajstega odstavka tega člena se ugotavlja na podlagi poročil obratovalnega monitoringa. Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

24. uredbopotrebujemo, ker je sedanjedivjestanjenevarno, škodljivo, in ni v skladu s cilji Nature 2000 in ohranjanjabiodiverzitete • uredbaboprispevala k sobivanju z naravo, povečalavarnost in kvalitetoživljenja, zlastistarejšihljudi • uredbaniprevečomejujoča, dopuščastanje, kot so gadoseglinpr. v Nemčiji in omogočatehnološkirazvoj • uredba je enostavnoizvedljiva in ne zahtevakompliciranihmerjenj • uredbapredvidevadovoljdolgoprehodnoobdobje • uredbaomogočaletniprihranek 40.000 t emisij CO2 • uredba omogoča letni prihranek obratovalnih stroškov razsvetljave za okoli 1milijarde SIT Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

25. Temno nebo Slovenije • „Upam, da je iz slik razvidno, da smo s pomočjo Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja • spodbudili zamenjavo 30 let starih svetilk na več cestah v Ljubljani. Poraba je za 40 % manjša • (stare sijalke 250W, nove 150W). Tip sijalk je ostal enak, nove so le svetilke, ki ne svetijo več v nebo • zato pa bolje osvetljujejo cesto! • Posledice uredbe: • Manj je bleščanja, zato je večja varnost v prometu, manj je neprijetnega osvetljevanja stanovanjskih prostorov, manjše je onesnaževanje. • Le cesta je bolje osvetljena (bolj intenzivno in tudi bolj enakomerno), kar je razvidno iz primerjalnih posnetkov.”. Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

26. Light Pollution Law consequences in Ljubljana 250 W 150 W (FCO) +20 % higher level of road illumination !!! 2008 From 1970 to 2007 Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

27. LJUBLJANA, Tržaška street Less energy consumption, better uniformity, less glare, less light pollution 2007 2008 darker building less nuisance Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje

28. less glare, beter visibility !!! New (Fully shielded) Old Ljubljana, Tivolska road Ministrstvo za okolje in prostor,Direktorat za okolje