1 / 39

1909

1909. V začetku dvajsetega stoletja, v letu 1909,

zeus-davis
Télécharger la présentation

1909

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. 1909

  2. V začetku dvajsetega stoletja, v letu 1909, je Filippo Tommaso Marinetti v Parizu izdal Futuristični manifest, ki velja za začetek Futurizma, umetniške smeri 20. stoletja. V njem je radikalno zanikal tradicijo, zavzemal se je za moč, hitrost, gibanje, nasilje, vojno, industrializirano civilizacijo ter tehniko…

  3. 1927

  4. Henry Ford je 26. maja 1927 v svoji tovarni opazoval petnajstmiljonti avtomobil, njegov Model T, kako prihaja s tekočega traku v Highland Parku v Michiganu... Skupaj s sinom sta se odpeljala v Dearborn, kjer sta na dvorišču stali dve zgodovinski vozili, njegov prvi avtomobil in prototip Modela T iz leta 1908. Henry se je z njim zapeljal na kratko vožnjo. Najbogatejši američan v skromnem avtomobilu, zaradi katerega je postal utelešenje ameriških sanj...

  5. 1932

  6. Prva avtocesta v današnjem pomenu besede je bila zgrajena med Kölnom in Bonnom v letu 1932 in danes nosi oznako A555. Zgrajena je bila za potovalno hitrost 120 km/h, čeprav tedanji avtomobili teh hitrosti niso dosegali. Septembra 1933 je tradicijo gradnje avtocest prevzela nova oblast, avtoceste proglasila za lastno invencijo in jih do leta 1938 zgradila 2000 km.

  7. 2010

  8. Tulio Crali, Picchiata sulla citta, 1939

  9. Zgoščevalna taksa možnost za spremembo prometnih navad Tulio Crali, Picchiata sulla citta, 1939 Poročilo o tujih izkušnjah pri uvajanju plačila nadomestila za vstop vozil v mesto

  10. Zgoščevalna taksa možnost za spremembo prometnih navad Poročilo o tujih izkušnjah pri uvajanju plačila nadomestila za vstop vozil v mesto

  11. Zgoščevalna taksa Uvodno srečanje na temo zgoščevalne takse v Ljubljani (CE 3.1 M4a, 1. Citizen dialogue event) možnost za spremembo prometnih navad Andrej Piltaver, Oddelek za varstvo okolja, Mestna občina Ljubljana

  12. Zgoščevalna taksa = Oblika finančnega nadomestila,ki ga plača uporabnik cestnega omrežjaza uporabo cest v določenem prometno obremenjenem območju

  13. NamenZT korak k internalizaciji eksternih stroškov, ki jih povzroča promet v skladu z okoljskim načelom onesnaževalec plača

  14. Razlogi za uvedbo ZT zmanjšanje onesnaženja okolja (zrak, hrup) omejevanje gostote cestnega prometa in cestnih zastojev zbiranje namenskih sredstev za razvoj javnega transporta in ostalih okoljsko prijaznih prevoznih načinov večja prometna varnost prijaznejše bivalno okolje za rezidente zgodovinskih mestnih središč

  15. Štirje osnovni modeli ZT • kordonski sistem (zamejuje vstope v mestno središče) • plačljivo območje (plačilo za gibanje v območju) • cestninski obroč (potrebno plačilo za gibanje po obroču) • koridor (potrebno plačilo za prehod koridorja)

  16. Pogoji za uspešno izvedbo ZT • jasno zastavljen namen in cilji • določen časovni okvir (obdobje) • trdna politična volja • večinska podpora javnega mnenja • ZT le eden izmed ukrepov široko zastavljenega programa • razvite možnosti alternativnih prevoznih načinov • določene olajšave za meščane - rezidente • določene olajšave za ogrožene ciljne skupine

  17. alternativa ? • brez nepriljubljenih omejitvenih ukrepov NE • striktna parkirna politika (Gradec) • work parking leavy (Nottingham)

  18. Pregled evropskih izkušenj z zgoščevalno takso CURACAO(coordination of urban road-user charging organisational issues)http://www.curacaoproject.eu/

  19. Pregled posameznih primerov zgoščevalne takse:

  20. Bergen 250.000 prebivalcev regija 350.000 ljudi uvedba ZT 1986 sistem AVTOPASS (cca 2€) namen – pridobiti sredstva za izgradnjo infrastrukture za ureditev naraščajočega prometa

  21. Bologna 380.000 prebivalcev regija 650.000 ljudi ZT uvedena v letu 1989 avtorizacijski sistem SIRIO, dovolilnice + možnost občasnega dostopa proti plačilu namen – zaščita zgodovinskega jedra mesta in zmanjšanje onesnaženja zraka

  22. Bristol 416.000 prebivalcev regija cca 1.000.000 ljudi ukrep ZT v pripravi zaradi hudih prometnih problemov

  23. Cambridge 110.000 prebivalcev, 22.000 študentov zaledje 130.000 ljudi predlagana uvedba ZT zaradi predvidenih > 60.000 novih stanovanj do leta 2021, kar bi brez ukrepov povečalo potovalne čase za 84%. predlog uvedbe sistema DSCR in kamer ANPR, zaradi recesije trenutno v mirovanju

  24. Durham 87.650 prebivalcev pokrajina v okolici turistična atrakcija uvedba ZT v letu 2002 mini aplikacija kordonskega sistema, vstop 2 funta namen – zmanjšanje prometa skozi zgodovinsko jedro rezultat: 85% zmanjšanja vozil

  25. Nizozemska nacionalna shema (v pripravi) nizozemska vlada 2007 sprejela prvi korak v smeri plačila po prevoženem številu kilometrov. temelji na štirih principih: pravičnosti - vsak plača po uporabi, podpori javnosti - velike spremembe, racionalnosti (stroški sistema ne smejo presegati 5%) in dostopnosti (mora prinesti boljšo dostopnost). trenutno državljani plačujejo štiri različne davščine (1) davek na luksuz ob nakupu vozila, (2) cestno takso, (3) dodatne takse po provincah in (4) davek na dodano vrednost goriva. nov sistem predvideva plačilo enega samega davka po prevoženem kilometru na vseh nizozemskih cestah glede na čas, kraj in okoljske pogoje. sistem stopi v veljavo 2011 za tovornjake, za osebna vozila pa postopoma do leta 2016. Predvidena je postopna ukinitev taks na lastništvo vozil.

  26. Edinburg 48.624 prebivalcev v regiji 1.000.000 ljudi 77% povečano število osebnih vozil od 1981 do 1997 predlagana uvedba dvojnega kordonskega sistema s plačilom takse 2,3€ je bila na referendumu tik pred implementacijo zavrnjena.

  27. London regija s širšo okolico 7.556.900 prebivalcev uvedba ZT 17.2.2003 kot kordonski sistem, obseg cone 22 km2 plačilo dnevne takse 8€ za vstop ali za gibanje po coni se plača v naprej. sistem deluje na podlagi video nadzora preko CCTV kamer in avtomatskega prepoznavanja registrskih številk namen – zmanjšati prometno gnečo in prometno onesnaženje rezultati (2006/2002): zmanjšanje števila vozil in taksijev med obratovalnim časom za 36%, 17% manj emisij NOx, 23% manj PM10. povečanje alternativnih načinov prevoza za 49%, zmanjšanje potovalnih časov za 30%.

  28. Manchester 452.000 prebivalcev 2.240.230 ljudi v regiji pripravljen predlog za uvedbo ZT z namenom zbrati lastni (sofinancerski) delež za udeležbo v državnem projektu v vrednosti 3 miljarde evrov za izboljšanje transporta v širši regiji (razširitev mreže avtobusnega prometa, nove in dopolnjene povezave avtobusnih linij in Metrolinka z dograditvijo 35 km novih tirnih linij itd.) predlog dvojnega kordona z vstopno takso 2 funta, plačljivo le ob konicah med delavnikom in z različnimi popusti predlog je bil zavrnjen na referendumu oktobra 2008, udeležilo se ga je 51% volilnega telesa, 79% je glasovalo proti. ni pa referedum uspel odpraviti prometnih problemov.

  29. Milano 5.700.000 prebivalcev v regiji zgoščevala taksa uvedena samo z namenom zmanjšanja prometnih emisij dnevni tok vozil v mesto se je zmanjšal za 14,4%, toliko je manj tudi nesreč. Zmanjšali so se potovalni časi javnih prevoznih sredstev. Število vozil plačljivih kategorij, ki vstopajo v mesto, se je zmanjšalo za 56,7%. Manjše so tudi emisije delcev (14%), NOx (11%) in NH3 (36%)

  30. Nord Jaeren zahodna obala skandinavskega polotoka 119.000 prebivalci, največje norveško mesto 250.000 ljudi v regiji uvedba ZT 2001 sistem AVTOPASS s časovno diferenciranimi taksami, največ 1,2€ ob enem prehodu, največ enkrat na uro, največ 75 prehodov mesečno. glavni razlog za uvedbo taks je bil v pomanjkanju denarja za gradnjo infrastrukture (cest, javnega prevoza) uvedbo takse je omogočila dolgoletna tradicija uporabe taks kot alternativnih virov financiranja večjih projektov. pripravljajo razširjeni paket ZT v regiji.

  31. Oslo širše urbano območje s 573.388 prebivalci glavni namen paketa ZT Oslo 1, uvedenega v letu 1990 za obdobje 7 let, je bil financiranje cestne infrastrukture sistem AVTOPASS, 19 vstopnih točk 5-8 km od mestnega središča taksa 2,75€ za osebna vozila in 8,2€ za večja vozila, največ 60 potovanj mesečno po preteku prvega obdobja je bila sprejeta odločitev o podaljšanju za naslednje 7 letno obdobje. marca 2008 pa je bil tudi že sprejet tretji paket Oslo 3 s podaljšanjem takse za obdobje 20 let. Soglasje za ZT v Oslu je bilo doseženo med vsemi deležniki na osnovi treh pogojev: (1) strogo namenske rabe sredstev, (2) nizke cene takse s popusti za velike uporabnike in (3) časovno nespremenljive višine takse glede na uro dneva.

  32. Rim 2.800.000 prebivalcev, 1.960.000 vozil, 550.000 motociklov uvedba ZT 1980, razlog uvedbe: zaščita edinstvene kulturne dediščine mesta pred onesnaženjem zaradi prometa. ZT v Rimu obsega plačevanje parkiranja kakor tudi plačevanje dostopa do določenih mestnih predelov uvedene cone omejenega prometa (LTZ) z elektronskimi zapornicami v letu 2001. Bistvo ZT v Rimu: vsi rezidenti in zaposleni v LTZ vstopajo in parkirajo z osebnimi vozili le pod pogojem, da so predhodno za vstop pridobili ustrezno dovoljenje, ki vključuje plačilo takse. Veljajo izjeme za invalide, taksiste in javni prevoz. kontrola LTZ poteka na 23 mestih s kamerami za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic (ANPR). Sistem prepoznava vozila in v primeru nedovoljenega vstopa avtomatsko izdaja obvestila o prekrških. ridobiti sredstva za izgradnjo infrastrukture za ureditev naraščajočega prometa. Razširitev obstoječega sistema ZT predvideva vključitev turističnih avtobusov s sledenjem celotne prevožene poti avtobusov po mestu, plačilo sorazmerno s prevoženimi kilometri.

  33. Stockholm 765.000 prebivalcev regija 1.900.000 ljudi 500.000 vozil dnevno v mesto in ven iz njega poskusna uvedba za 6 mesecev leta 2006 uvedba trajne ZT po pozitivnem referendumu avgusta 2007. zmanjšati gnečo, povečati dostopnost, zmanjšati onesnaženje kordonski sistem ANPR na 18 kontrolnih točkah plačilo takse ob vstopu in ob izstopu vsak delavnik (6.30-18.29) višina takse prilagojena dnevnemu času (1-2€) plačilo izvedeno na osnovi mesečnega izračuna s položnico taksa velja le za vozila, registrirana na Švedskem (z izjemami).

  34. Trondheim 165.000 prebivalcev regija 412.000 ljudi uvedba ZT 1991 po vzoru Bergna prvi popolnoma avtomatski sistem, ki je omogočal časovno diferencirano takso glede na uro dneva in zaračunavanje na posamezno vožnjo. 11 avtomatiziranih nadzornih postaj namen – pridobiti sredstva za izgradnjo infrastrukture za ureditev naraščajočega prometa koncesijska pogodba je veljala do 30.12.2005. Po tem datumu je bil sistem izključen in odstranjen.

  35. Valetta maja 2007 kot integralni del ukrepov Malteške vlade za povečanje dostopnosti glavnega mesta. sistem ANPR ob vstopu in ob izstopu iz cone sistem na osnovi izračunanega časa gibanja vozila v coni izračuna ustrezen znesek takse vključno s parkirnino. Mesečni račun dobi lastnik po pošti. Lastniki vozil lahko preverjajo trenutni status svojega vozila po internetu. CVA v Valetti danes velja za enega najnaprednejših sistemov zaračunavnja ZT v Evropi.

  36. Ljubljana … poročilo o tujih izkušnjah z ZT nov. 2009 študija možnih novih ukrepov prometne ureditve z upoštevanjem možnosti uvajanja ZT avg. 2010 predlog različnih tehničnih rešitev ZT za Lj. sept.2011 izbor najustreznejše možne rešitve ZT za Lj. nov. 2011 predlog načrta ZT za Ljubljano mar. 2012

  37. Namesto povzetka Izkušnje pri uvajanju in izvedbi ZT po Evropi so zelo različne.projekt uvajanja zgoščevalne takse

  38. je zelo zahtevna naloga • mora upoštevati lokalne razmere • se mora biti sposoben odreči določenim svoboščinam • zahteva dolg in vztrajen dialog za vzpostavitev javnomnenjske sprejemljivosti • potrebuje karizmatičnega vodjo • mora biti podprt s strani javnega mnenja • javnomnenjsko podporo je mogoče zgraditi le postopoma in na osnovi konzultacije • javnomnenjska podpora mora biti kot temeljni kamen vgrajena v samem projektu • mora imeti od vsega začetka jasno opredeljene cilje • v vsakem trenutku znati utemeljiti način in namen uporabe sredstev • mora vsebovati različne alternativne rešitve • mora vsebovati rešitve na osnovi realističnih predpostavk • upoštevati mora pravičnost in enakopravnost • vsebovati mora tudi blažilne ukrepe v obliki izjem hvala za pozornost!

More Related