Socialno podjetništvo ključni vzvod za potrebne družbeno - ekonomske inovacije

1. Regijska delavnica Socialno podjetništvoključni vzvod za potrebne družbeno - ekonomske inovacije Mag Zdenka M. Kovač Mednarodni ekspert in predavatelj, predsednica strokovnega sveta Foruma socialnega podjetništva Krško, 11.5.2012

2. Ključni sklopi prezentacije • I.UVOD • SOCIALNO PODJETNIŠTVO KOT NOV POSLOVNO – RAZVOJNI MODEL • SOCIALNO (DRUŽBENO) PODJETNIŠTVO V EU IN OECD • SOCIALNO (DRUŽBENO) PODJETNIŠTVO V SLOVENIJI • II. DELAVNICA • KAKO DO UČINKOVITIH UKREPOV ZA URESNIČEVANJE NOVE ZAKONODAJE O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU V REGIJI POSAVJE

3. GLOBALNE KRIZE - posledica globalnih razvojnih zablod • Posledica velikih napak obstoječega sistema mednarodnih odnosov in komunikacij v času ko vse države, bolj kot kdajkoli v zgodovini postajajo popolnoma soodvisne v vseh dimenzijah razvoja: ekonomskem, socialnem , ekološkem….. Trenutna razvojna kriza je popolnoma nepredvidljiva, njene posledice delujejo po principu koncentričnih krogov! (Svet ministrov za gospodarstvo OECD, 2009)

4. Kriza je posledica neustrezno motiviranih razvojnih politik! • “Kriza je posledica razvojnih politik in sistemov, ki so kapital in profit postavile nad človeka in naravo, v prepričanju, da je profit edini motiv razvoja! • V prepričanju da je človek zgolj “homomaterialiasticus”, kot da ne bi imel tudi drugih motivov za svoje delovanje in obstoj, kot so napr. duhovnost, sodelovanje, sočutnost !” MuhamadYunus, Nobelov nagrajenec za mir v knjigi “Nasproti novemu kapitalizmu- socialno podjetništvo za svet brez revščine”

5. Svet je padel iz TIRNIC • doslej prevladujoči socio-ekonomski razvojni modeli že v kratkem vodijo v prepad! • uničene moralne vrednote, znižujejo sposobnost razumevanja, da je tudi človeški rod del narave in bi se temu primerno moral obnašati! • prepričanje da bo s profitom motiviran ekonomski razvoj zmanjšal revščino se je pokazalo kot velika razvojna iluzija.

6. Globalna kriza - priložnost za spremembe v EU Tudi evropske družbe se soočajo z globoko ekonomsko in družbeno transformacijo, od zunaj povzročeno z ekonomsko globalizacijo in klimatskimi spremembami, in notranje povzročeno z demografskimi trendi in krizo socialne države! Potreba po “Socialnih (družbenih) inovacijah” ki jo promoviraAgenda EU 2020 EU predstavlja odgovor EU Komisije na nastalo situacijo!

7. TRI RAZVOJNE PRIORITETE ZA EU 2020 • Inteligentna rast (Smartgrowth) • Trajnostna rast (Sustainablegrowth) • Vključujoča rast (Inclusivegrowth)

8. 5 CILJEV za EU do 2020 • Zaposlenost • R&D / inovacije • Klimatske spremembe / energija • Izobraževanje in razvoj veščin vseh • Revščina / socialna izključenost

9. KAKO SPODBUDITI VKLJUČUJOČO RAST ? 2 vodilni EU iniciativi: 1. Agenda za nove veščine in delovna mesta • Za posameznike – pomoč pri razvoju novih veščin in spretnosti • Skupnostno –moderniziranje trga dela, razvoj vzdržnih socialno-ekonomskih modelov 2. EU platforma proti revščini • Razvoj ekonomske, socialne in teritorialne povezanosti skozi mobilizacijo pomoči ljudem za njihovo aktivno družbeno in delovno integracijo v okoljih kjer živijo, zagotoviti aktivno socialno pomoč, ne le socialne transfere.

10. POTREBNE SO SOCIALNE (DRUŽBENE) INOVACIJE Več kot očitno postaja, da obstoječi modeli ekonomskega in socialnega razvoja potrebujejo inovacije, da obstoječa orodja niso dovolj za uresničitev zastavljenih ciljev! Tehnološke in ekonomske inovacije same po sebi prav tako niso več dovolj, socialne inovacije postajajo NUJA!

11. Kaj so socialne inovacije v EU kontekstu? • Gre za promocijo vrednote “sodelovanje”, ki naj nadvlada vrednoto “tekmovanje”, • globoke spremembe v načinu zagotavljanja javnih storitev in reševanja socialnih problemov • transformacijo socialnih transferov v socialne investicije, • uvajanje novih instrumentov za uspešneje reševanje nakopičenih družbenih problemov, • inovacije v delovanju vseh treh sektorjev javnega, zasebnega profitno usmerjenega in zasebnega neprofitno usmerjenega (OCD) • razvoj novih veščin in znanj, • inovacije upravljanja - governance, regionalnega/lokalnega razvoja, gre za eko-inovacije, • razvoj novih kooperativnih poslovnih modelov • vzpostavitev novih dejavnikov merjenja uspešnosti, kot je npr. družbena ali okoljska dodana vrednost!

12. Socialno podjetništvo ključno orodje EU agende za socialne inovacije • že desetletja prisotno, socialno podjetništvo sedaj postaja pomemben sestavni del socialno-ekonomskega razvojnega modela EU • ključna “dodana vrednost” je v njegovi sposobnosti spodbujanja hkratne globoke socialne in ekonomske transformacije , s tem ko uporablja podjetniška orodja za zasledovanje socialnih ciljev! • Ključni dejavnik njegove uspešnosti je razvoj človeškega in socialnega kapitala skozi povezovanje, sodelovanje in solidarnost!

13. SOCIALNO PODJETNIŠTVO NOV POSLOVNO – RAZVOJNI MODEL IN POVEZANI KLJUČNI POJMI

14. socialno (družbeno) podjetništvo? Ang. Social entrepreneurship “Socialno (družbeno) podjetništvo predstavlja inovativen poslovni model ki hkrati zasleduje ekonomske in socialne in/ali okoljske cilje in pomembno prispeva k razvoju trga dela, razvoju veščin in delovni integraciji, socialni vključenosti in ekonomskemu razvoju! Socialna podjetja so zato v srcu socialnih (družbenih) inovacij!” (Noya,OECD 2009)

15. socialno (družbeno) podjetništvo Ang. Social entrepreneurship (2) Družbene podjetnike od klasičnih podjetnikov ločuje njihova usmerjenost v družbeno poslanstvo, v družbeno inoviranje, zaradi katerega drugače zaznavajo in prepoznavajo poslovne priložnosti za izpolnjevanje poslanstva. Ne zanima jih predvsem in samo lastno bogastvo, temveč izboljševanje družbene blaginje, predstavlja ključno merilo njihove uspešnosti.

16. Ključno poslanstvo socialnega podjetništva • Ekonomsko, Socialno in/ali okoljsko poslanstvo • uporaba podjetniških pristopov • pri reševanju socialnih ali okoljskih problemov • povezovanje finančnega in socialnega kapitala • družbena povezanost (mreženje) • Razvoj človeškega kapitala • kompetence (znanje, veščine, pripadnost) • podjetniško inoviranje • razvoj novih proizvodov in storitev, inoviranje modelov (so) upravljanja s socialno blaginjo, z okoljem, zagotavljanja bolj zdrave prehrane, ohranjanja kulturne in naravne dediščine ipd....

17. Socialna (družbena) ekonomija ang. SOCIAL ECONOMY • združuje organizacije in podjetja, katerih ustanovitelj ni država, ki proizvajajo tržne in netržne proizvode in storitve, vendar so ustanovljene s socialnim ciljem, • delujejo po demokratičnem principu so-upravljanja članov, uporabnikov in zaposlenih, temeljijo na solidarnosti njenih članov in ne delijo dobička med ustanovitelje.( oz. le njegov manjši del) • Najpogostejše pojavne oblike so: kooperative, društva, ustanove, vzajemne družbe, socialna podjetja ( neprofitne družbe z omejeno odg.), etične/skupnostne banke, socialno-investicijski skladi

18. Socialna ekonomija kot nova poslovna kategorija • priznava medsebojno povezanost socialnih, ekonomskih in ekoloških determinant razvoja • ustvarja manj hierarhične družbene modele razvojnega upravljanja kar omogoča povečano državljansko aktivnost, osebno in družbeno blagostanje. • predstavlja temelj za nove razvojne politike družb. Je pa res, da za marsikaterega ekonomista dogmatskih pogledov, zbuja povezovanje takšnih pojmov, kot je »skupnost”, ”družbeno”,”podjetništvo” in “ socialne investicije”, odpor in nevrozo. » Andrew Robinson v Social EnterpriseFuture (sec.2), The Smith Institute, 2007

19. KAM UMESTITI SOCIALNO EKONOMIJO? • Vrsta organizacij med tradicionalnim zasebnim sektorjem in javnim sektorjem Zasebni sektor Javni sektor Dobrodelne ustanove Socialna podjetja Družbeno odgovorna podjetja Socialna ekonomija

20. Hybrid Spectrum Source: Kim Alter, Social Enterprise Typology, Virtue Ventures LLC, 2004

21. Socialno ( Družbeno) podjetje(angl. Social Enterprise, CommunityEnterprise) • Gre za pravno formo družbe z omejeno odgovornostjo , ki s ciljem zagotavljanja družbenega blagostanja, izpolnjuje ekonomske in socialne/družbene ( v zadnjem času tudi okoljske) kriterije: Ekonomski: • Osnovna dejavnost je proizvodnja izdelkov in/ali prodaja storitev; • • Visoka stopnja avtonomije (ni v večinski lasti države); • • Tržna usmerjenost ; • Opredeljen delež neplačanega dela • Socialni: • Nastane na podlagi civilne(zasebne) pobude; • Odločanje ni odvisno od vloženega kapitala (1deležnik/ 1 glas); • Aktivno vključevanje vseh deležnikov v soupravljanje; • Delovanje v korist članov, uporabnikov in skupnosti; • Dobiček se v večini vlaga nazaj v dejavnost ali v lokalno okolje

22. Socialni kapital (angl. Social Capital) • Označuje stopnjo družbene povezanosti in zaupanja, • stopnjo vključenosti posameznika ali kolektivnih akterjev v družbene vezi in omrežja , ki jim omogoča uspešno in humano, trajnostno in inovativno reševanje osebnih in družbenih problemov. • TEMELJI NA ZAUPANJU, SOLIDARNOSTI IN SODELOVANJU TER PRIPADNOSTI SKUPNIM VREDNOTAM!

23. Družbeno odgovorno podjetništvo (DOP) angl. Corporate Social Responsibility (CSR)) • Družbena odgovornost podjetja je poslovni standard, pri katerem podjetja ( tako profitno, kot neprofitno motivirana), vključujejo skrb za družbene in okoljske probleme v svoje poslovanje ter sodelovanje z deležniki na prostovoljni osnovi. • SA 8000, 26 000 - splošno uveljavljena standarda družbeno odgovornega poslovanja v EU

24. Socialno podjetništvo – preureja klasične sektorje • Velika moč socialnega podjetništva je v njegovi sposobnosti pozitivnega postopnega spreminjanja vseh treh “klasičnih” sektorjev: • Sektor rigidnih javnih storitev se zmanjšuje in postaja skozi nove oblike upravljanja bolj učinkovit in inovativen ter manj obremenjuje proračun • Sektor nevladnih organizacij postaja bolj podjeten, z več menedžerskih kompetenc bolj učinkovit in vplivnejši dejavnik v družbi • Profitni gospodarski sektor postaja bolj družbeno odgovoren in aktiven partner socialnim podjetjem

25. Družbeno poročilo ( ANG .Social Accounting) • – predstavlja sistem spremljanje učinkovitosti, ki socialnemu podjetju in njegovim deležnikom omogoča vpogled v uresničevanje socialnih oz. skupnostnih ali okoljskih ciljev ( Caldwell andPearce 1998). • Družbeno poročilo je poročilo podjetja o proizvedeni družbeni oz. okoljski dodani vrednosti, kot dodatna parametra določanja uspešnosti socialnega podjetja • V svetu se razvija metodologija SROI (social return on investment), ki vpeljuje kazalnike družbene oz. okoljske dodane vrednosti

26. Skadi za socialne investicije ( ang Social investmentfunds / Communitydevelopmentfunds/ Social VentureFunds), • predstavljajo novo skupino finančnih instrumentov , ki je posledica potrebe po odmiku od tradicionalnih bančnih sistemov financiranja, ki so se očitno znašli v krizi. • Nov trend razvoja »skupnostnega financiranja« nastaja predvsem s ciljem, da se podpro investicije, ki bodo vodile k novemu zaposlovanju, razvoju lokalnih storitev in pomagale revitalizirati lokalne ekonomije. • Poleg cilja ekonomske uspešnosti, zasledujejo tudi cilj “revitalizacijske uspešnosti”.

27. Novi oblike socialnega investiranja • Zadružne finančne hranilnice (Communitydevelopmentcreditunions,) neprotine finančne organizacije, v katerih varčujejo in si izposojajo denar člani, ki jih vežejo iste vrednote in poslanstvo. V glavnem financirajo projekte socialnega vključevanja in urejanja okolja • Skladi za dajanje posojil pri razvoju skupnosti (Communitydevelopmentloanfunds), neprofitni revolving skladi) – dodeljujejo manjša posojila individualnim osebam za obnovo hiš, refinanciranje drugih kreditov,, za samozaposlovanje • Mikrofinancijski skladi ( Micro-finance funds), dodelujejo zelo mala posojila mikro podjetnikom . • Socialne imenovane tudi etične ali trajnostne banke (Social / ethical/ sustainablebanks,) , so organizacije profitnega značaja, v katerih so se ustanovitelji zavezali sledenju socialnim in okoljskim ciljem. Predstavljajo različico družbeno odgovornega poslovanja v finančnem sektorju. • Skupnostni skladi tveganega kapitala (Communitydevelopmentventurecapital), ki zagotavljajo kapitalske vložke v podjezja s socialnim ali okoljskim poslanstvom.

28. SOCIALNO PODJETNIŠTVO IN SOCIALNA EKONOMIJA V EU in OECD

29. Socialna ekonomija/podjetništvo v EU • Deluje v naslednjih pravnih oblikah: kooperative, društva, fundacije, vzajemne družbe (mutuals), • v zadnjem času v novi formi “socialno podjetje”, neprofitno usmerjena družba z omejeno odgovornostjo • Novo področje predstavljajo etične banke in skladi za socialne investicije ( Social InvestmentFunds) • Prispeva 10% GDP EU in okoli 11 milijonov delovnih mest. • Samo v VB 66.000 podjetij in organizacij socialne ekonomije prispeva 27 milijard EUR k skupnemu družbenemu proizvodu! • Pojavlja se v vseh gospodarskih sektorjih • (Primeri: Mondragon, St.Patrignano, Divine chocolate)

30. Ključne EU Politike pospeševanja socialnega podjetništva • Socialna ekonomija je od lanskega leta uraden sestavni del Uredbe o enotnem evropskem trgu ( Single Market Act) • Za pospešeno rast Komisija: • razvija evropski pravni okvir za delovanje EU kooperativ, društev in fundacij • Promovira iniciativo socialnega podjetništva skozi podporo razvoju socialno inovativnim korporativnim projektom kot npr.: socialni rating, etične in ekološke znamke, revizijo predpisov javnega naročanja in • Vzpostavlja pravne okvirje za delovanje skladov socialnih investicij. • Promovira nove korporativne mehanizme upravljanja • Oblikuje nove ukrepe znotraj politik vseh DG-jev v podporo socialno-ekonomskim inovacijam ( npr. Buy Social Guide)

31. Socialno podjetništvo v OECD • V državah OECD se socialno podjetništvo naglo razvija (vse najboljše poslovne šole imajo posebne študijske smeri socialnega podjetništva) • Posebna značilnost - klasični podjetniki se pretvarjajo v socialne podjetnike ( Bill Gates, Oprah Winfrey, JeffSkoll, Jamie Oliver,Bill Drayton….), skozi ustanavljanje ustanov za podporo socialnim podjetjem ( Ashoka, FifteenFoundation, Clinton GlobalInitiative, SkollFoundation, Schwab Foundation, AngelsNetwork, Bill Gates Foundation…)

32. Socialno (družbeno) podjetništvo v EU IN OECD - SKUPNO • Socialni integrator in razvijalec osebnostnih spretnosti in poklicnih veščin – postaja najpomembnejši partner državi in gospodarstvu pri razvijanju potrebnih spretnosti in novih poklicnih veščin • generator kvalitetnih delovnih mest -. Zagotavlja okvir za nove oblike dela, in pomembno prispeva k lokalnemu razvoju. • Globoko zakoreninjeno v lokalno ekonomijo in najpomembnejše podporno okolje za njegov razvoj, predstavljajo lokalna razvojna partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem • inovator družbeno-ekonomskih struktur in procesov - visoka stopnja socialnega kapitala, (znanja, zaupanja in povezanosti), socialnemu (družbenemu) podjetništvu omogoča visoko stopnjo ustvarjalnosti in inovativnosti ter odprtosti za nove proizvode in storitve

33. SOCIALNO PODJETNIŠTVO IMA NACIONALNO BARVO • temelji na socialnem kapitalu, upošteva kulturne in druge razlike zato se socialno podjetništvo uveljavlja skozi enega od treh modelov pravne organiziranosti socialnih podjetij ali pa kot njihova kombinacija: • kooperativni model, v katerem so socialna podjetja urejena s posebnim zakonom kot posebne kooperative (zadruge) s socialnimi cilji (Italija, Portugalska, Španija, Poljska) ; • model socialnih družb, ki se naslanja na sicer profitne družbe, ki pa izkazujejo svoj socialni značaj predvsem pri delitvi dobička (Belgija, Finska in Združeno kraljestvo, ZDA); • model odprtih formalnih oblik, za katerega je značilno, da je pomemben glavni, socialni namen, ki ga zasleduje organizacija, ni pa določena obvezna pravna organizacijska oblika (Italija, Portugalska, Španija,Kanada, Avstralija).

34. Vloga OECD • OECD je vzpostavil posebno raziskovalno-razvojno enoto, ki proučuje to področje in spodbuja izmenjavo dobrih praks : • OECD priporoča takojšnje prioritetne politike pospeševanja socialnega podjetništva skozi: • podporo razvoju socialno-investicijskega trga za podporo socialnim podjetnikom • vzpostavitev novih evalvacijskih metod kot je Social Return on Investments • Razvoj specifičnega “poola veščin” za menedžerje socialnih podjetij ( izobraževanje, mentorstvo)

35. SOCIALNO PODJETNIŠTVO V SLOVENIJI

36. Socialno podjetništvo v Sloveniji • V Sloveniji sicer fragmentarno obstajajo vse oblike socialnega podjetništva, vendar izrazito zaostajamo za poprečjem EU • Obstaja ocena, da prispeva 2% k BDP in enako k delovnim mestom • Do nedavna ta sektor ni bil prepoznam kot pomemben za socio - ekonomski razvoj države, • Ni bil upravičen do državnih pomoči na razpisih gospodarskega značaja !

37. Sektor socialnim podjetjem podobnih organizacij • Po nekaterih ocenah naj bi v Sloveniji delovalo v sektorju, sicer nejasno definirane družbene ekonomije, okoli: • 20 tisoč različnih društev, • 250 ustanov • 250 zasebnih zavodov, ki so se opredelili kot neprofitna razvojna podjetja. • 150 invalidskih podjetij in • nekaj deset bolj ali manj uspešno delujočih kooperativ. • Iz preteklega obdobja se je ohranilo veliko število kmetijskih in obrtnih zadrug, mnoge so v težavah • Nove oblike zadružništva zadnjem času dobivajo nov razvojni zagon.

38. Socialno podjetništvo v Sloveniji (2) • Po 15 letih neuspešnih prizadevanj za uvedbo pogojev za kooperativni poslovni model, kot enakopraven poslovni model profitnemu poslovnemu modelu - v marcu 2011 končno nov ZAKON O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU- najavlja novo obdobje • Pripravlja se nov ZAKON O SOCIALNIH IN DELAVSKIH KOOPERATIVAH, kot nova iniciativa poslancev • Socialno podjetništvo končno postaja tema tudi za medije • Ob podpori ESS poteka 24 pilotnih projektov, v teku nov razpis • ŠE VEDNO ZMEDA POJMOV!

39. Ključni zaviralniki • konceptualna zmeda; • stigmatizacija podjetništva in pomanjkanje pozitivne vizije podjetnikov in podjetništva; • pomanjkanjepodjetniškihsposobnostiorganizacijsocialneekonomije; • ni jasne vloge socialne ekonomije v slovenskem socialnem sistemu; • močna stigmatizacija nekaterih ciljnih skupin; • razkorak med socialno ekonomijo in državo in njuna nizka raven komuniciranja . • Država ne upošteva organizacij socialne ekonomije kot resnih partnerjev pri zagotavljanju razvoja ali pa se ji njihov prispevek k splošni družbeni blaginji ne zdi pomemben, • Negativno vpliva nedokončana decentralizacija - odsotnost posredniških ustanov med občino in državo.

40. Zakon o socialnem podjetništvu -prelomnica • Uvaja definicijo socialnega podjetništva: • Socialno podjetništvo opredeli kot trajno opravljanje dejavnosti pod posebnimi pogoji poslovanja in zaposlovanja pretežno na trgu, pri čemer primarni cilj ni ustvarjanje dobička ampak s ciljem krepitve družbene kohezije in solidarnosti ter krepitve inovacijske sposobnosti družbe na področju različnih gospodarskih sektorjev in družbeno koristnih dejavnosti • Uvaja odprt model ki dopušča vse pravne forme: društva, zasebne zavode,ustanove, kooperative in družbe z omejeno odgovornostjo

41. KLJUČNE REŠTVE ZAKONA

42. Določa ključne principe socialnega podjetništva: • Zasebna iniciativa in lastništvo • Upravljanje po principu 1 deležnik 1 glas ( neodvisno od vloženega finančnega kapitala) • Zasleduje socialne in/ali okoljske cilje • Re-investira dobičke za nadaljnji razvoj podjetja • Temelji na kombinaciji dela zaposlenih in volonterjev (slednje ni obvezno) • Notranja solidarnost med delavci ter zunanja z deležniki v okolju

43. Definicija nepridobitne pravne osebe Nepridobitna pravna oseba je društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, evropska zadruga ali druga oseba zasebnega prava, ki ni ustanovljena s primarnim namenom pridobivanja dobička za ustanovitelje ter ustvarjenega dobička niti kapitala ne deli-

44. Temeljni cilji Zakona • definirati krovni pravni okvir, ki bo omogočil načrtovan in skladen razvoj socialnega podjetništva. • uzakoniti pojem socialnega podjetništva in v svetu že prepoznanih načel po katerih deluje socialna ekonomija. • opredeliti vrste pravnih subjektov, ki lahko delujejo kot socialna podjetja, • definirati pogoje delovanja in vrste dejavnosti družbeno koristnega značaja ki jih lahko socialna podjetja izvajajo, ciljne skupine ljudi ki jih naj prvenstveno zaposlujejo da bo s tem prepoznan javni interes njihovega delovanja. • Definirati način upravljanja teh podjetij, kakor tudi registracije, preoblikovanja oz. zapiranja podjetij • Definirati elemente posebnega podpornega okolja, ki ga morajo vzpostaviti vlada in občine, da bo omogočalo razvoj socialnega podjetništva in preoblikovati aktivne politike zaposlovanja, tako da bodo spodbujale zaposlovanje v tem sektorju • Definirati sistem spremljanja in družbenega poročanj, ki bo omogočilo transparentno poslovanje in vzpostavilo sistem potrebnega zaupanja med akterji vseh treh sektorjev, kot ključnega pogoja za razvoj tega sektorja

45. Razvojni cilji zakona (1) • v inovativni obogatitvi tradicionalnih javnih storitev (napr. na področju varstva okolja, lokalne samooskrbe, dediščine, otroškega varstva, izobraževanja, turizma...) • nevladnemu sektorju omogočiti potrebno (specifično) podjetno naravnanost, • Omogočiti opravljanje gospodarskih dejavnosti na specifičen način, to je ob vključevanju prostovoljnega dela, ter vključevanju deležnikov v sistem so-upravljanja podjetij • zagotavljanje socialnega vključevanja izključenih skupin in njihova ponovna integracija na trg dela,

46. Razvojni cilji zakona (2) • preusmerjanje javnih sredstev iz pasivnih oblik pomoči v socialne investicije in socialne inovacije • zmanjševanje dela na črno in sive ekonomije • ohranjanje delovnih mest v delovno intenzivnih panogah skozi razvoj delavskih kooperativ in drugih oblik delovanja • razvoj etičnega bančništva in drugih finančnih storitev ( ponovna oživitev različnih vzajemnih hranilnic in kooperativnih bank) • povečanje družbene povezanosti povezovanje ljudi in priložnosti, zagotavljanje inovativnih rešitev za probleme območij, ki zaostajajo v razvoju, • dvig stopnje zaposlenosti ranljivih ciljnih skupin, • razvijati družbo vključenosti in aktivno državljanstvo ter krepiti socialni kapital lokalnih okolij,.

47. definicija (1) članov oz. (2) deležnikovsocialnega podjetja • Med ČLANE sodijo vsi ki imajo v podjetju upravljalne pravice ( ustanovitelji in solastniki, zaposleni in člani, če je socialno podjetje članska organizacija) • Med DELEŽNIKE zakon v skladu z evropskimi načeli všteva zaposlene, prostovoljce, uporabnike produktov ter v posebnih primerih predstavniki lokalne skupnosti v kateri podjetje deluje.

48. Zakon uvaja 2 tipa socialnih podjetij • A- socialna podjetja, ki zadovoljujejo splošno socialno ali okoljsko dobro skozi specifične proizvode in storitve- zakon definira sektorje delovanja! • B- socialna podjetja, katerih primarni cilj je socialna in delovna integracija ter razvoj veščin ranljivih skupin prebivalstva – status in posebne vrste pomoči pridobijo če imajo najmanj 40% zaposlenih iz teh vrst Slednja morajo predvsem razviti funkcijo razvoja osebnostnih in poklicnih veščin in spretnosti ( funkcijo usposabljanja za lastne potrebe in za trg!!!)

49. Sektorji delovanja za podjetja tipa a • socialno in družinsko varstvo, • varstvo invalidov, • znanost, izobraževanje, vzgoja, • organiziranje dela in socialne vključenosti mladih, • Varstvo in promocija zdravja, • Usposabljanje in zaposlovanje brezposelnih ali tistih, ki jim grozi brezposelnost, • posredovanja dela, • Ekološka proizvodnja hrane, • ohranjanje narave in varstvo okolja, • Razvoj obnovljivih virov in zelene ekonomije, • socialni turizem, • Socialna in pravična trgovine, • dediščina in kultura, • Športa in telesna kultura, • razvoj lokalnih skupnosti SEZNAM NI DOKONČEN!!!

50. Posebnosti ustanovitve • zahteve glede določb ustanovitvenega ali temeljnega akta -posebnosti glede opravljanja pridobitne dejavnosti ali glede zaposlovanja delavcev, vključevanja prostovoljcev, enakopravnosti članov pri odločanju, prepovedi delitve dobička in posebnosti računovodstva ter družbenega poročanja, opredeljuje socialni značaj podjetja in zagotavlja njegovo poslovanje na način, ki je družbeno koristen • zahteve glede določb ustanovitvenega ali temeljnega akta -ustanovitelj ne more biti profitna gospodarska družba, politična stranka, ali nepridobitna pravna oseba katere članica je politična stranka • prepoveduje izplačevanje dobička , razen izjemoma in v omejenem obsegu, če to določa matični zakon (npr. zakon o zadrugah) • Zakon določa posebnosti vloge za pridobitev statusa so.p.