1 / 29

Glasbena vzgoja in medpredmetno povezovanje

Glasbena vzgoja in medpredmetno povezovanje. Dr. Barbara Sicherl-Kafol Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta.

anitra
Télécharger la présentation

Glasbena vzgoja in medpredmetno povezovanje

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Glasbena vzgoja in medpredmetno povezovanje Dr. Barbara Sicherl-Kafol Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

  2. Paul Klee – Fuga v rdečem / Umetnost fuge, J. S. Bach

  3. Razlogi: teorija večinteligenc • uporaba različnih inteligenc povečuje sposobnost učenja • inteligence delujejo povezano, bistveno pa je, da jih ne zamenjujemo • (Gardner 1995)

  4. Razlogi – spoznanja nevroloških znanosti • premik od “kaj se učiti” v “kako se učiti in zakaj” • mrežno mišljenje

  5. Razlogi:znanje za danes in jutri celostno ustvarjalno inovativno vseživljenjsko sodelovalno kritično reflektivno avtonomno ...

  6. Vseživljenjske kompetence • sporazumevanje v maternem jeziku • sporazumevanje v tujih jezikih • matematična kompetenca ter osnovne • kompetence v znanosti in tehnologiji • digitalna pismenost • učenje učenja • socialne in državljanske kompetence • samoiniciativnost in podjetnost • kulturna zavest in izražanje Kompetence povezuje: kritično mišljenje, ustvarjalnost, dajanje pobud, reševanje problemov, ocena tveganj, sprejemanje odločitev in konstruktivno obvladovanje čustev – kroskurikularne spretnosti

  7. Razlogi: humanistično-konstruktivistična teorija • spodbujanje samostojnega in aktivnega pridobivanja učnih izkušenj, ki poteka v celoviti dejavnosti otroka, vključujoč njegove spoznavne, čustveno-motivacijske, socialne in telesno-gibalne funkcije

  8. Razlogi: smernice sodobnega kurikula • “Vsak učni predmet ima sistemski značaj in je kot tak le del celostnega sistema učnih predmetov. Temeljiti mora na načelni predpostavki, da je šola veliko več kot le vsota učnih predmetov, da morajo tudi ti biti v funkciji med- in nadpredmetnih skupnih namenov, ki jih ni mogoče utemeljevati, a tudi ne uresničevati le na ravni posameznih učnih predmetov.” (Strmčnik 2001, str. 217).

  9. Razlogi: smernice sodobnega kurikula • razvojno-procesni pristop • holistični in dejavni pristop • pomembnost samega procesa poučevanja in učenja • uravnotežen povezovalni kurikul (predmetnih področij) • odprtost in fleksibilnost kurikula • avtonomija učiteljev • vključevanje ciljev spoznavnega, čustvenega, socialnega, telesnega, estetskega, moralnega razvoja • timsko načrtovanje …

  10. Medpredmetno povezovanje • celosten didaktični pristop s horizontalnim in vertikalnim povezovanjem znanj, vsebin in učnih spretnosti • določajo skupni nameni različnih predmetnih področij in disciplin • skupni imenovalec ali rdeča nit je transfer učnih postopkov, podatkov, pojmov, zakonitosti, miselnih spretnosti, čustev, stališč, komunikacije itd. • povezovanje učnih znanj in spretnosti vodi v uvidevanje globljih odnosov med pojavi • vključuje procese celovitega spoznavanja skozi prenos učnih spretnosti in znanj

  11. Celostni vzgojno-izobraževalni pristopi • zgodovinski vidik - progresivna pedagogika na začetku 20. stoletja kot: problemski, projektni, delovni, skupni, kompleksni, globalni pouk pri nas pa tudi: strnjeni, enotni, vkupni, splošni, celokupni, skupnostni, kompleksni ali sojemni pouk (Vranc 1936, Poljak 1969) • sodobne metode in tehnike: možganska pedagogika, sugestopedija, tehnika miselnih vzorcev, metoda nevrolingvističnega programiranja, ustvarjalna metoda učenja – ACT itd. • integracija, korelacije, intradisciplinarnost, multidisciplinarnost, interdisciplinarnost, kroskurikularnost, transdisciplinarnost itd.

  12. Značilnosti medpredmetnega povezovanja • usmerjenost v učenca • spodbujanje aktivne vloge učenca • doseganje taksonomsko višjih ravni učnih ciljev, še zlasti razvijanje kritičnega, problemskega in ustvarjalnega mišljenja • upoštevanje in spodbujanje multiperspektivnega pristopa k reševanju problemov

  13. Prednosti medpredmetnega povezovanja • uvidevanje globljih odnosov med pojavi • večja kakovost učenja • interes in motivacija za učenje • samostojno in aktivno pridobivanje učnih izkušenj • uporabnost znanja • trajnost znanja • povezanost znanj in učnih spretnosti • kompleksnost mišljenja in uvidevanje globljih odnosov med pojavi • sodobna didaktična organizacija (timsko delo, projektno delo …)

  14. Nevarnosti medpredmetnega povezovanja • poenostavljene didaktične rešitve • nejasni cilji učenja in poučevanja • neustrezna strokovna usposobljenost vzgojiteljev • usmerjenost zgolj na vsebinske povezave • vsiljene, umetne povezave • zanemarjanje specifik posameznih predmetnih področij • organizacijsko-izvedbene težave …

  15. Pogoji za medpredmetno povezovanje • dobro poznavanje ciljev, vsebin, metod različnih predmetnih področij in upoštevanje njihovi posebnosti • timsko načrtovanje (cilji, vsebine, metode …), izvedba in evalvacija • premišljeno načrtovanje, izvajanje in vrednotenje smiselnih povezav • ustrezna strokovna in didaktična usposobljenost učiteljev • fleksibilni kurikul • sodelovalno poučevanje …

  16. Medpredmetno povezovanje učne snovi • izhodišče: učnosnovni kurikulum • središčna tema, ideja, predmet Komentar: • učna snov ni zadosten temelj za medpredmetno povezovanje saj je, bolj kot učna vsebina, pomemben proces učenja • pogosto prihaja do nasilnega “lepljenja” učne snovi in zanemarjanja posebnosti posameznih predmetnih področij • primer: pri glasbi se upošteva le povezava besedila pesmi zanemarjajo pa se strokovna merila, kot so estetska vrednost pesmi in njena primernost glede na glasbeno-razvojne sposobnosti učencev

  17. Medpredmetno povezovanje pojmov • izhodišče: konceptualni kurikulum • transfer pojmov, ki presegajo obravnavo pri posameznih področjih dejavnosti npr.: čas, prostor, daljše-krajše … (Marentič Požarnik 2000)

  18. Medpredmetno povezovanje pojmov • razumevanje pojmovnih povezav (pojmovne mreže) in splošnejših zakonitosti • po Klineu (1992): ravnotežje, sekvence, struktura, sprememba, nasprotje, gibanje, kvaliteta, enakost, komunikacija, različnost, kontekst, proces, model, forma, funkcija, razvrstitev, začetek, velikost • po Ericksonovi (1995): neodvisnost, konflikt, simetrijo, ciklus, spremembo, kulturo … • po Andersonu (1991): ponavljanje, razvijanje, kontrast, sprememba, ravnotežje ... Komentar: kritike opozarjajo, da ni pojmov, ki bi imeli univerzalno vrednost, zato je pomemben temeljit razmislek o izbiri tistih, ki bi lahko predstavljali skupno podlago za medpredmetno povezovanje

  19. Medpredmetno povezovanje procesov in ciljev učenja • izhodišče: procesno-ciljni kurikulum • procesi učenja: samozaupanje, pozornost, sodelovalno učenje, kritično mišljenje, ustvarjalno mišljenje, problemsko mišljenje, kritično vrednotenje, učna samostojnost, reševanje problemov, odločanje, komunikacija itd. (generične spretnosti kot podlaga vseživljenjskim kompetencam) • izhodišče načrtovanja je spoznanje o vrednosti učnega procesa, ki jo opredeljuje učenčev razvoj

  20. Medpredmetno povezovanje procesov in ciljev učenja Cilji učenja: • kognitivni cilji:obnovi, prepozna, poimenuje, primerja, ponazori, razvrsti, uredi, meri, razlikuje, oceni, uporabi, poveže, analizira, sintetizira, oceni itd. • afektivni cilji:razlikuje, prepoznava, pozorno posluša, izbere, sprejema, opazuje, upošteva, se udeležuje, zagovarja, se zavzema, primerja, opredeli, analizira, spremeni, uskladi, ceni, razreši itd. • psihomotorični cilji:koordinira velike in drobne, telesne gibe, nebesedno sporoča z mimiko, nebesedno sporoča z gibi, celega telesa, oblikuje glasove, se orientira v prostoru, koordinira besede in kretnje itd. Sicherl-Kafol, B. (2007)

  21. Medpredmetno povezovanje procesov in ciljev učenja Predmetni cilji Predmetni cilji Predmetni cilji Predmetni cilji M e d p r e d m e t n i c i l j i poimenuje, prepozna, primerja, ponazori, razvrsti, formulira, uredi, meri, razlikuje, oceni, uporabi, poveže, pozorno posluša, izbere, sprejema, opazuje, upošteva, se udeležuje, zagovarja, se zavzema, primerja, opredeli, z gibi izrazi, koordinira gibe, se orientira v prostoru, oblikuje glasove, oblikuje besede itd. Predmetni cilji Predmetni cilji Predmetni cilji Predmetni cilji Sicherl-Kafol, B. (2007)

  22. Če povzamemo • skupni imenovalec ali rdeča nit, ki povezuje posamezna predmetna področja je transfer učnih postopkov, podatkov, pojmov, zakonitosti, miselnih spretnosti, čustev, stališč, komunikacije itd. • ne gre za poenotenje postopkov, oblik, vsebin in ciljev učenja, temveč za celovito učno rast s komplementarnimi učnimi izkušnjami na različnih področjih učenčevega razvoja

  23. Medpredmetne povezave iz UN … • procesi učenja: prepoznava, razume, primerja, razlikuje, analizira, pozorno posluša, vrednoti, uporablja, se kritično odziva, raziskuje, oblikuje, ustvarja, razvršča, intepretira, vrednoti, povezuje … • pojmi: oblika, motiv, lirika, epika, zgodovinska obdobja, kompozicija, kontrast, enakost, barva, harmonija, naravna in kulturna dediščina, zvok, nihanje, frekvenca, zvočila, hitrost, jakost, glas, okolje, čutila, sluh, uho, dihala, dihanje, govor, pevski organ …

  24. Iz raziskav obstoječe prakse medpredmetnega (MP) povezovanja • na izvajanje MP vpliva: usposobljenost učiteljev, klima v instituciji, motivacija, komunikacija (Sicherl-Kafol, 2007) • prevladuje spontana realizacija MP - največkrat so povezave uporabljene kot didaktični medij in motivacijsko sredstvo (Štemberger, 2007) • MP omogočajo: napredek v znanju, nove dimenzije obravnavanja učnih vsebin; kaže se potreba po nadaljnjem izobraževanju učiteljev (Hodnik Čadež, 2007) • povečanje znanja in motivacije vendar tudi težave v povezovanju predmetov zaradi učnih načrtov (Golob, Kokelj Žerovnik, Majcen, Ogrin, Vignjevič, 2007)

  25. Iz raziskav obstoječe prakse medpredmetnega (MP) povezovanja • trajnejše, kakovostnejše znanje; učencem se zdi povezovanje smiselno in potrebno( Žinko, Pacek, 2007) • učenci delajo bolje ter kažejo povečanje zanimanja za delo in aktivno sodelovanje (Jurkovič, 2007); • učenci pri pouku uživajo in so motivirani za učenje (premošča se prepad med šolo in domom) ter dosegajo boljše učne rezultate na testih znanj (Bresler 2010 – v tisku) • v integriranemu pristopu se učitelji glasbe (ZDA) najmanj pogosto odločajo za sodelovanje z drugimi predmetnimi področji (Bresler, 2003) • učitelji so razširili njihov lastni pogled na predmet, ki so ga poučevali ter se naučili poslušati drugega (Bresler 2010 – Glasba v šoli: v tisku)

  26. Literatura • Anderson, W. A., Joy, E. L. (1991). Integrating music into the classroom. Belmond, California: Wadsworth Publishing Company. • Bresler, L. (2003). Out of the trenches: The joys (and risks) of cross-disciplinary collaborations. Council of Research in Music Education, 152, 17-39. • Bresler, L. (2010). Integration of music into academic disciplines: A manifestation of educational enterpreneurship, Glasba v šoli in vrtcu (v tisku). • Erickson, H. L. (1995). Stirring the Head, Heart and Soul. Thousand Oaks, California: Corwin Press. • Gardner, H. (1995). Razsežnosti uma, Ljubljana: Tangram. • Golob, A., Kokelj Žerovnik, I., Majcen, J., Ogrin, D., Vignjevič, P. (2007). Medpredmetno povezovanje petih predmetov na srednji šoli. Učitelj kot raziskovalec medpredmetnega povezovanja. V: Učitelj v vlogi raziskovalca:akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli, 262-283. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. • Kline, P., Martel, L. D. (1992). School success: the inside story. Virginia: Learning Matters. • Kroflič, R. (2002). Vstop v kurikularne terije, izbrani pedagoški spisi, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

  27. Literatura • Jurkovič, M. (2007). Medpredmetno povezovanje v 4. Razredu pri matematiki, naravoslovju in tehniki ter družboslovju. V: Učitelj v vlogi raziskovalca:akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli, 294-313. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. • Lake, K. (1994). Integrated Curriculum. http://www.curriculumassociates.com/professional-development/topics/Integrated-Curriculum/extras/lesson1/Reading-Lesson1.pdf (pridobljeno 2. 4. 2010) • Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka, Ljubljana: DZS. • Razširjena predmetna skupina za kulturno-umetnostno vzgojo, (2008), Zavod RS Slovenije. • Poljak, V. (1965). Cjelovitost nastave. Zagreb: Školska knjiga. • Sicherl-Kafol, B. (2001). Celostna glasbena vzgoja, Ljubljana: Debora. • Sicherl-Kafol, B. (2007). Procesni in vsebinski vidiki medpredmetnega povezovanja, V: Janez Krek in drugi (Ur), Učitelj v vlogi raziskovalca, akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli, Pedagoška fakulteta, 131-150.

  28. Literatura • Strmčnik, F. (2001). Didaktika: osrednje teoretične teme, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. • Štemberger, V. (2007). Načrtovanje in izvajanje medpredmetnih povezav. V: Učitelj v vlogi raziskovalca:akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli, 93-111. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani • Sardoč, M. (2004). Medpredmetno povezovanje vzgojno-izobraževalnega procesa v 9-letni osnovni šoli. http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/evalvacija/2002/_1_naslovna_stran_povzetek_kazalo.pdf. (pridobljeno 1. 4. 2010) • Vranc, E. (1936). Osnove strnjenega šolskega dela v teoriji in praksi.Ljubljana:Slovenska šolska matica. • Žinko, V., Pacek, M. (2007). Medpredmetno povezovanje: Povezanost zgodovinskih dogodkov in književnih besedil. V: Učitelj v vlogi raziskovalca:akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli, 607-620. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

More Related