1 / 33

Digitalna knjižnica

Digitalna knjižnica. m ag. Karmen Štular Sotošek NUK, Služba za digitalno knjižnico k armen.stular@nuk.uni - lj.si. Namen. Spoznati osnovne pojme Spoznati glavne značilnosti digitalne knjižnice Spoznati primere digitalnih knjižnic. Digitalna knjižnica. Izrazi: E-knjižnica

carney
Télécharger la présentation

Digitalna knjižnica

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Digitalna knjižnica mag. Karmen Štular Sotošek NUK, Služba za digitalno knjižnico karmen.stular@nuk.uni-lj.si

  2. Namen • Spoznati osnovne pojme • Spoznati glavne značilnosti digitalne knjižnice • Spoznati primere digitalnih knjižnic

  3. Digitalna knjižnica • Izrazi: • E-knjižnica • Virtualna knjižnica • Hibridna knjižnica • Knjižnica brez zidov • Digiteka (Šercar, 2006) • Multimedijski portal

  4. Vrste • DK z digitalnimi zbirkami, ki jih knjižnica najame na trgu • DK z zbirkami, ki jih ustvari sama

  5. Prisotnost knjižnice na informacijskem področju • Cilj vsake knjižnice: biti v digitalnem svetu • Kompleksnost digitalne knjižnice • Knjižnica kot ponudnik gradiva • Knjižnica kot hranitelj gradiva • Knjižnica kot kreator gradiva / zbirk • Načrtovanje, izgradnja, oblikovanje digitalne knjižnice

  6. Dokumenti in pobude za zasnovo digitalne knjižnice • Pobude EU: • Lundska načela (2000) • Listina iz Parme (2003) • Projekt Minerva (2004) • i2010: Digitalne knjižnice (2005) • Manifest o digitalni knjižnici (2006) • Dokumenti RS: • Strategija Republike Slovenije o informacijski družbi • Strategija razvoja Digitalne knjižnice Slovenije, dLib.si – 2007 – 2010 (NUK, 2006) CILJ – prisotnost vsebin (slovenskih, evropskih) v globalnem omrežju

  7. Digitalna knjižnica je postala sinonim za: • enostaven in splošen DOSTOP do gradiva • Samo klik do celotnih besedil, slik, zvoka…

  8. Definicije • “Digitalne knjižnice so organizirane zbirke digitalnih dokumentov, ki so v spletnem okolju na enostaven način dostopne javnosti. Vsebuje lahko digitalizirano gradivo in gradivo, ki je bilo že izvorno izdelano v digitalni obliki.” (i2010, digitalne knjižnice, str.3); • DK- knjižnica, ki nudi informacijske vire v digitalni obliki in s svojimi storitvami zagotavlja dostopnost in uporabo (dLib.si 2007-2010, str.1).

  9. Digitalna zbirka • Zbirkaknjižničnihaliarhivskihgradivspremenjenih v stojnoberljiv format zaradizaščitealizaradiomogočanjaelektronskegadostopa do tehgradiv. • Knjižničnagradivaustvarjena v elektronskihformatih, vključno z e-časopisi, e-knjigamiipd., referenčnimi deli, ki so publicirana online in na npr. CD-ROM, bibliografskepodatkovnebaze in drugimispeltnimiviri. Vir: Joan M. Reitz, Dictionary for library and information science

  10. Pojmi povezani z DK • Licenciranje – sklepanje licenčnih pogodb z dobavitelji /pogajanje za pogoje dostopa in ceno; • Digitalizacija – pretvorba analognih podatkov v digitalno obliko; • Izvorno digitalno gradivo – ki je nastalo v digitalni obliki; • Spletni portal – spletna storitev, ki omogoča dostop do številnih virov; • Uporabniški vmesnik – naprava, ki omogoča uporabniku, da se sporazumeva z računalnikom (zasloni, meniji, grafični elementi); • …

  11. Zgodovina • Relativno kratka, vezana na razvoj interneta: • prvi poizkusi: 1992 • Prva licenciranja1995 • Gallica /ustvarjanje lastnih zbirk - 1997 • TheEuropeanLibrary - 2004 • dLib.si – 2005 • Europeana: 2008

  12. Sestavljenka digitalne knjižnice • Vsebina /gradivo • Avtorske pravice v digitalnem okolju / Licence • Metapodatki • Digitalizacija • Tehnološke rešitve • Marketing /promocija • Arhiviranje • Promocija

  13. Vključuje različne strokovnjake z znanji s področja: Tehnologije Knjižničarstva Marketinga Avtorskega prava • vprašanje usposobljenosti kadra najbolj izrazito Redno usposabljanje

  14. Faze digitalizacije • Izbor gradiva • Priprava za digitalizacijo • Potek digitalizacije (format in kvaliteta dokumenta: html, pdf, JPEG 71-120 dpi, 300-600 za arhivske opije) • Preverjanje digitalizacije • Postavitev v digitalno knjižnico

  15. http://www.youtube.com/watch?v=BfVyfRARuts&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=y16rNqnxj0U&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=dvHGNDGxIVs&feature=related

  16. Ključno za snovalce spletnih knjižnic: • Poznavanje uporabniške izkušnje • Kdo so uporabniki in kakšne potrebe imajo? • Kako iskalni vmesnik podpira informacijske potrebe ciljnih uporabnikov? • Upoštevanje trendov v okolju

  17. Uporabniki in uporabniški vmesniki • Odgovoriti na vprašanje: “Kdo predstavlja ciljno skupino uporabnikov?” • Določiti ciljno skupino, potrebe in načine zadovoljevanja • “Kako in zakaj jo bodo uporabili?” (Borgman, 2000) • DK kot računalniška storitev – ki je enostavna, fleksibilna, inteligentna, vredna zaupanja, prijazna za uporabo, vizualno všečna

  18. Na podlagi tega se knjižnica odloči • Kakšno gradivo bo digitalizirala in kako bo omogočala dostop do njega; • Potreben je načrt razvoja in upravljanja zbirke: • Zakaj DK in komu je namenjena? • Finančne tehnološke zmožnosti • Vzdrževanje in posodabljanje knjižnic • Problem arhiviranja gradiva

  19. Organizacijske oblike, ki podpirajo digitalno knjižnico • Agregiranje vsebine na enem mestu; • Združevanje v konzorcije (konzorcij COSEC, konzorcij ScienceDirect, ipd) za skupen nakup/najem digitalnih zbirk. • (Mednarodno) projekti za razvoj digitalne knjižnice: EuropeanaTravel, eod, DEDI, ipd).

  20. Vrste tudi glede na: • Geografsko dimenzijo (nacionalna, evropska, globalna) • Starostne skupine (npr. za otroke) • Jezik (npr. za špansko govoreče) • Interesne skupine (npr. za vrtnarje)

  21. Iskanje • Iskanje po vseh dokumentih hkrati • Hitrost iskanja • Pomožne storitve: • prikazovalnik, pomoč uporabnikom • Personalizacija iskanj /osebna prilagoditev strani • Avtomatsko popravljanje črkovanja • Mini iskalnik

  22. Metapodatki • Podatki o podatkih • Ključni za učinkovito iskanje, izmenjavo gradiva • Biti morajo standardizirani • Najbolj razširjen mednarodni standard: Dublin Core: sestavlja ga 15 elementov, ki so izbirni in ponovljivi

  23. Vzdrževanje digitalne knjižnice • Na vseh področjih: • Spremljanje trendov v okolju • Uporabniki – nove potrebe, boljše zadovoljevanje • Avtorsko-pravno področje • Tehnologija – skrb za tehnično, programsko opremo – vprašanje trajnosti… • Gradivo – dopolnjevanje • Velik finančni zalogaj (zagon in vzdrževanje)

  24. Prednosti, pomanjkljivosti • Neomejen dostop: časovno, prostorsko, ne glede na napravo; • Hitrejše, bolj učinkovito in kvalitetno iskanje • Ažurnost • Mednarodno sodelovanje • Ekonomičnost • Nerešen problem avtorskih pravic v digitalnem okolju • Različna računalniška pismenost uporabnikov • Majhna količina gradiva v e-obliki • Hitro spreminjajoča se oblika vmesnika • Problem prepoznavanja relevantnosti zadetkov : Vidrih, 1999 v Demšar, 2007 prednosti pomanjkljivosti

  25. Razlogi ZA digitalizacijo • lažji in hitrejši dostop do gradiva, • “ponovno virtualno združevanje” gradiva, ki se hrani na različnih lokacijah – npr. Supraseljskikodeks, • posnetke se lahko izboljša (povečava, izostritev, šum...), • izboljšano poizvedovanje (npr. celotna besedila), • združevanje različnih vrst gradiva v eno digitalno zbirko: slikovno, zvočno, video itd., • zaščita originalnega gradiva, • možnost povezovanje zbirk različnih ustanov (knjižnic, muzejev, arhivov …), • vključevanje digitaliziranega gradiva v izobraževalne procese.

More Related