1 / 99

PRAVO EVROPSKE UNIJE

PRAVO EVROPSKE UNIJE. Dr. Janja Hojnik Predavanja izrednim študentom Maribor, 6. marec 2009. GLAVNA POGLAVJA PREDMETA. Politični in institucionalni razvoj Evropske unije Institucije Evropske unije Pravni viri Evropske unije Narava prava EU in ES Pravo notranjega trga EU

dorothy-cross
Télécharger la présentation

PRAVO EVROPSKE UNIJE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. PRAVO EVROPSKE UNIJE Dr. Janja Hojnik Predavanja izrednim študentom Maribor, 6. marec 2009

  2. GLAVNA POGLAVJA PREDMETA • Politični in institucionalni razvoj Evropske unije • Institucije Evropske unije • Pravni viri Evropske unije • Narava prava EU in ES • Pravo notranjega trga EU • Prosti pretok blaga • Prosti pretok kapitala • Prosto gibanje delovne sile • Prosto ustanavljanje sedeža in opravljanje storitev • Sodno varstvo v ES

  3. Kratka pravna zgodovina EU “World peace cannot be safeguarded without the making of creative efforts proportionate to the dangers which threaten it.The contribution which an organized and living Europe can bring to civilization is indispensable to the maintenance of peaceful relations. In taking upon herself for more than 20 years the role of champion of a united Europe, France has always had as her essential aim the service of peace. A united Europe was not achieved and we had war. Europe will not be made all at once, or according to a single plan. It will be built through concrete achievements which first create a de facto solidarity.” - R. Schuman: deklaracija (1950) Robert Schuman(1886-1963) Jean Monnet (1888-1979)

  4. Pogodba o ustanovitviEvropske skupnosti za premog in jeklo • podpisana 1951 v Parizu, v veljavi 1952-2002; • posebna institucionalna struktura: Visoko oblastvo, Skupščina, Svet, Sodišče; • federalni elementi: VO neodvisno od DČ, odgovorno Skupščini.

  5. Rimski pogodbi 25. marec 1957 v Rimu: Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti Pogodba o ustanovitvi EURATOM podpis Rimskih pogodb, 1957

  6. 3 Skupnosti: • Evropska skupnost za premog in jeklo (1952-2002) - cilj: vzpostavitev skupnega trga za premog in jeklo • Evropska gospodarska skupnost (1958-) – cilji: vzpostavitev skupnega trga, prilagajanje ekonomskih politik, stabilnost, življenjski standard, razvoj, skupna carinska tarifa, neizkrivljena konkurenca... • Evropska skupnost za jedrsko energijo (1958-) – cilj: oblikovati specializiran trg za jedrsko energijo, njen razvoj in distribucijo v ES ter prodajo presežkov državam izven ES

  7. 60. leta 20. stoletja 1965: Pogodba o združitvi institucij (Merger Treaty) - enotni... Svet ministrov Komisija ES Sodišče ES Skupščina (pozneje: EP) Težave v 60. letih: - prevlada zagovornikov medvladja empty-chair policy (spor De Gaulle : Hallstein) LUKSEMBURŠKI KOMPROMIS - de facto veto Charles De Gaulle (1890-1970)

  8. 'Evropa ne bo zgrajena takoj in ne po enem samem načrtu'(Schumanova deklaracija, 9. maja 1950)KORAKI DO ‘EVER CLOSER UNION’:Enotni evropski akt (1987) Maastrichtska pogodba (1993)Amsterdamska pogodba (1999)Pogodba iz Nice (2003)Lizbonska pogodba (2009 ?) REFORME ES - VSEBINSKA INTEGRACIJA

  9. ENOTEN EVROPSKI AKT (EEA)- ponovno rojstvo Skupnosti • 1985: Bela knjiga o dokončanju notranjega / enotnega trga • 1986: podpis EEA • 1.julij 1987: začetek veljave EEA Jacques Delors (predsednik EK 1985-1995 in nosilec EEA) Lord Cockfield (tedanji komisar za notranji trg)

  10. prva vsebinska sprememba PES;- vzpostavitev notranjega trga do 31.12.1992 (dotlej skupni trg) in kvalificirana večina v Svetu glede teh vprašanj;- skriti cilj Delorsa: “en trg – enoten denar”- nove politike: ekonomska in monetarna, socialna, varstvo okolja- Evropski svet (1974) vključen v instit. strukturo - predvidi Sodišče prve stopnje- strukturni skladi ENOTEN EVROPSKI AKT (1987)

  11. POGODBA O EVROPSKI UNIJI - Maastrichtska pogodba (1992) - Pomemben korak v smer politične integracije Člen 2 PEU: "Ta Pogodba označuje novo stopnjo v postopku oblikovanja vse tesnejše unije med narodi Evrope…“

  12. ekonomska, monetarna & politična unija- 2 dela: a) PEU b) spremembe ostalih 3 pogodb- tristebrna struktura EU- načelo subsidiarnosti in sorazmernosti- državljanstvo Unije- Računsko sodišče in Odbor regij- uvedba postopka soodločanja- nove pristojnosti: javno zdravje, izobraževanje, varstvo potrošnikov…- kohezijski skladi POGODBA O EVROPSKI UNIJI

  13. Struktura EU 1993 Evropska unija Evropske skupnosti Skupna zunanja in varnostna politika Policijsko in sodno sodelovanje • Evropsko pravo  pravo EU  pravo ES • ES  EU ES ESPJ EURATOM

  14. AMSTERDAMSKA POGODBA 1999 DEMOKRACIJA, TRANSPARENTNOST, UČINKOVITOST - izboljšati delovanje Skupnosti - zožitev III. stebra ojačan I. steber - sprejete 4 MZP uredbe - sklicevanje na ECHR kot načelo prava DČ, ki je vir prava ES širši obseg soodločanja člen 13 PES – široka prepoved diskriminacije doda protokol, ki vnese Schengenski aquis v ES TESNEJŠE SODELOVANJE - Evropa dveh hitrosti (Nica še olajša) sankcija odložitve pravic DČ, ki zakrivi'resno in trajno' kršitev civilnih, političnih in človekovih pravic - preštevilčenje členov PES!!!

  15. Struktura EU od 1999 Evropska unija Evropske skupnosti Skupna zunanja in varnostna politika Policijsko in sodno sodelovanje v kazenskih zadevah post 11/9/2001! ES ESPJ EURATOM ESPJ preneha 2002

  16. POGODBA IZ NICE (2003) - danes veljavna pogodba - sprejeta decembra 2000 v Nici, podpisana 26. februarja 2001, v veljavi od 1.2.2003; CILJ: PRILAGODITI EU RAZŠIRITVI na VZHOD - DEKLARACIJA št. 23 o prihodnosti Evrope

  17. Reformna pogodba • Konvencija o prihodnosti Evrope • Pogodba o ustavi za Evropo • neuspešna FR+ NL referendum 2005 • dveletno “obdobje premisleka” • Berlinska deklaracija • 13.12.2007: podpis RP v Lizboni – Lizbonska pogodba • Pogodba o reformi PES in PEU (PES po novem Pogodba o delovanju EU) • “konec 7-letne evropske depresije” • dec 2007-jan 2009: ratifikacije • Irska – edina DČ z obveznim referendum – neuspešen (12.6.2008) • 1.1.2009: predviden začetek veljave RP • vsaj do volitev v Evropski parlament junija 2009

  18. Reformna pogodba • 2 temeljna cilja: • - POENOSTAVITVE: • - jasno definirati delitev pristojnosti med EU in DČ; • - EU - pravna oseba; • - odstranitev 3-stebrne strukture; • - manj komisarjev; - TESNEJŠA EU: • - vzpostavitev enotnega območja svobode, pravičnosti in varnosti v EU; • - večja vloga nacionalnih parlamentov; • - Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko; • - Predsednik EU (oz. Evropskega sveta) z mandatom 2,5 let; • - Evropski svet postane institucija; • - širša uporaba odločanja s kvalificirano večino.

  19. LISTINA TEMELJNIH PRAVIC EU • varstvo evropskih državljanov v razmerju do evropskih institucij in teles, pa tudi do DČ, ko te izvršujejo pravo EU • Preambula + 54 členov v 7 poglavjih: • 1. poglavje: Dostojanstvo • 2. poglavje: Svoboščine • 3. poglavje: Enakost • 4. poglavje: Solidarnost • 5. poglavje: Državljanske pravice • 6. poglavje: Sodno varstvo • 7. poglavje: Splošne določbe • Status: svečano razglašena (v Nici (2000) in v Lizboni (2007); ni pravno zavezujoča, ima simboličen in prepričevalen pomen; • Lizbonska pogodba ji daje zavezujočo veljavo (razen za VB in Poljsko): spremenjen člen 6(1) Pogodbe EU: “Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije […], ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi.”

  20. ‘EU se je … razvijala postopoma… Na začetku je šlo bolj za ekonomsko in tehnično sodelovanje… V zadnjih 10 letih se je začelo oblikovanje politične unije in vzpostavilo se je sodelovanje na področju socialne politike, zaposlovanja, azila, imigracije, policije, pravosodja, zunanje politike in skupne varnostne in obrambne politike.’ • Laekenskadeklaracija, 15. december 2001

  21. GEOGRAFSKA INTEGRACIJA USTANOVITVENE DČ: (Z.) Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg 1. ŠIRITEV (1973): UK, Irska, Danska (+Grenlandija) 2. ŠIRITEV (1981): Grčija 3. ŠIRITEV (1986): Španija, Portugalska 4. ŠIRITEV (1995): Avstrija, Švedska, Finska 5. ŠIRITEV (2004): Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška, Litva, Latvija, Estonija, Slovenija, Ciper, Malta 6. ŠIRITEV (2007): Bolgarija, Romunija Prihodnost: Hrvaška, Turčija, Makedonija…

  22. EU-2009

  23. evropska država- spoštovanje demokratičnih načel in spoštovanje ČP (člen 6/1 PEU)- prošnja države na Svet - odloči s soglasjem po posvetu s Komisijo in s pristankom EP- sporazum med DČ in kandidatko se predloži v ratifikacijo POGOJI ZA ČLANSTVO V EU

  24. EU in EFTA- Evropski gospodarski prostor 1994(EU + Norveška, Islandija, Liechtenstein)- Švica in EU! - 9 sporazumov v 2004

  25. Spremljajte dogajanje v EU: • Uradna stran EU: http://europa.eu/ • Stran Komisije ES: http://ec.europa.eu/ • EU v Sloveniji: http://ec.europa.eu/slovenija • Euroobserver: www.euroobserver.com

  26. INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJE • - edinstvena institucionalna struktura na Svetu: • - 5 institucij • politični “institucionalni trikotnik” • Komisija ES • Svet EU • Evropski parlament • dve nepolitični instituciji • Sodišče ES • Računsko sodišče • - 2 posvetovalna odbora • Ekonomski in socialni odbor (ECOSOC) • Odbor regij (CoR) • 2 finančni telesi: ECB and EIB • vrsta agencij

  27. Institucije EU & zastopanje interesov • Komisija ES: • interesi EU/ES • Svet EU: • interesi DČ (vlad) • Evropski parlament: • interesi evropskih državljanov • Ekonomski in socialni odbor: • interesi ekonomskih in socialnih akterjev • Odbor regij: • interesi lokalnih oblasti

  28. Tek pristojnosti Komisija ES imenuje nadzira predlog zakonodaje in proračuna E. parlament Svet EU soodločanje Pravo ES Proračun EU razsoja nadzira Sodišče ES Računsko sodišče

  29. Evropska komisija • gonilna sila Skupnosti: ”shall promote the general interest of the Union” - motor Skupnosti • Komisija ES ali Komisija EU? • - neodvisen organ – interesi EU; • členi 211-219 PES • Spletna stran: http://ec.europa.eu

  30. Evropska komisija • 27 članski kolegij komisarjev izbranih po strokovnih merilih; • RP: od 1.11.2014: št. komisarjev = 2/3 DČ (sistem rotacije); • načelo kolegialnosti; • kolegij komisarjev - kabineti - oddelki (DGs); • mandat 5 let; sedež: Bruselj • Janez • Potočnik

  31. Predsednik Evropske komisije • Imenovan s strani DČ ob privolitvi EP; • Politični vodja Komisije (primus inter pares); • V soglasju z DČ imenuje ostale člane Komisije in jim dodeli portfelje; nato jih potrdi EP – ter celotno Komisijo še Svet EU; • Področje dela komisarja lahko spremeni ali zahteva njegov odstop; • Zastopa Komisijo (na zasedanju Evr. sveta, G8 itd.); • Sklicuje in vodi kolegij komisarjev; • Poskuša doseči napredek pri razvoju evr. projekta; José Manuel Barosso

  32. Vloga in pristojnosti Evropske komisije • ZAKONODAJNA VLOGA: • monopol pri zakonodajnih predlogih; • lastna pristojnost odločanja v nekaterih zadevah; • odločanje na osnovi delegacije pristojnosti; • oblikuje priporočila in daje mnenja; • usmerja razvoj EU – določa agendo (White papers…) • predlaga proračun. • UPRAVNA VLOGA: • Nadzor nad implementacijo prava ES; • Nadzor nad izvajanjem programov ES.

  33. Vloga in pristojnosti Evropske komisije • IZVRŠILNA VLOGA – menedžer Skupnosti: • upravlja proračun EU – subvencije za kmetijstvo, strukturni skladi itd.); • pogajalec v mednarodnih odnosih; • predstavlja EU. • KVAZI-PRAVOSODNA VLOGA (‘varuh Pogodbe’): • Izvršuje uporabo določb PES: • Obravnava pritožbe posameznikov; • Opozarja DČ in vodi postopke pred SES; • Toži druge institucije EU pred SES…

  34. SVET EU ali SVET MINISTROV • Spletna stran Sveta: http://www.consilium.europa.eu • Sedež:Bruselj (razen Aprila, Junija & Oktobra > Lux) • Vloga:glavno zakonodajno telo • Zastopanje:interesov držav članic

  35. Sestava Sveta EU • 1 predstavnik na ministrski ravni iz vsake DČ s pristojnostjo zavezati svojo vlado (lahko tudi šef države); • člani Sveta EU so politično odgovorni svojim nacionalnim parlamentom; • odvisno od teme diskusije se Svet sestaja v različnih sestavah

  36. ECOFIN Council GENERAL AFFAIRS AND EXTERNAL RELATIONS Sestave Sveta EU • Svet za splošne zadeve in zunanje odnose • Svet za gospodarske in finančne zadeve (ECOFIN) • Svet za pravosodje in notranje zadeve • Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in potrošnike • Svet za konkurenčnost • Svet za transport, telekomunikacije in energijo • Svet za kmetijstvo in ribištvo • Svet za okolje • Svet za izobraževanje, mladino in kulturo

  37. Predsedstvo Svetu EU • Predsedstvo Svetu EU v kroženju pripada vsaki državi članici za 6 mesecev (člen 203 PES); • Sistem “Troika”; • vse večji pomen zaradi povečane potrebe po močnejšem in bolj vidnem vodstvu. • Funkcije: • organizira sestanke Sveta, postavlja urnik, razvija politične pobude, povezava s predsednikom Komisije & EP, predstavlja Svet navzven. • Predsedstvo oblikuje svoj program.

  38. Pristojnosti Sveta EU Po PES • (so-)zakonodajalec + lahko zahteva pripravo zak. predloga s strani Komisije • usklajuje splošno ekonomsko politiko DČ • v imenu ES podpisuje mednarodne sporazume • sprejema proračun (skupaj z EP) Po PEU • sprejema odločitve na področju SZVP (po navodilu Evropskega sveta) • usklajuje dejavnosti DČ & sprejema ukrepe v III. stebru

  39. Delovanje in odločanje v Svetu • Sestanki • na pobudo predsednika ali na zahtevo EK; • vedno sodelujeta predsednik EK in komisar za dotično področje; • zaprti za javnost; • RP:Svet zaseda javno, ko odloča in glasuje o osnutku zakonodajnega akta; v ta namen ima vsako zasedanje Sveta dva dela, del namenjen razpravi o zakonodajnih aktih Unije in del, namenjen dejavnostim, ki niso zakonodajne • Glasovanje (v praksi redko - odločitve običajno sprejete pred sestankom) • Soglasje (davki…) • Kvalificirana večina (‘dvojna’ do ‘trojna’ večina) • Navadna večina (poslovnik, sklic MVK).

  40. Kdaj je dosežena kvalificirana večina? Danes: če se strinja večina (v nekaterih primerih 2/3 večina) DČ IN je minimalno 232 glasov za - tj. 72,3 % skupnega števila glasovPoleg tega lahko DČ zahteva potrditev, da glasovi za predstavljajo vsaj 62 odstotkov celotnega prebivalstva EU. Če se ugotovi, da ni tako, odločitev ne bo sprejeta. Reformna pogodba: - min 55 % članov Sveta in - ki jo tvori min 15 članov in - ki predstavljajo DČ, ki imajo skupaj min 65 % prebivalstva EU - manjšina, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, mora vključevati najmanj 4 člane Sveta, sicer se šteje, da je kvalificirana večina dosežena.

  41. Glasovi po Pogodbi iz Nice • Nemčija, UK, Italija & Francija: 29 • Španija & Poljska: 27 • Nizozemska: 13 & Romunija: 14 • Belgija, Grčija, Portugalska, Češka & Madžarska: 12 • Švedska, Avstrija & Bolgarija: 10 • Danska, Finska, Irska, Slovaška & Litva: 7 • Latvija, Slovenija, Estonija & Ciper: 4 • Malta: 3 & Luksemburg: 2 • Skupno: 345

  42. COREPER • Odbor stalnih predstavnikov = nacionalni ambasadorji v Bruslju • Deluje na dveh ravneh: • Coreper I (namestniki veleposlanikov) - manj pomembne zadeve • Coreper II (veleposlaniki držav članic) - bolj pomembne zadeve + posebni odbor za kmetijske zadeve • Funkcije: • deluje kot kanal v komunikaciji med nacionalnimi vladami in EK; • pripravlja delo za Svet EU; • deluje kot forum za pogajanja pri odločanju v Svetu EU; • Agenda: A (odločeno); B (potrebna nadaljnja diskusija).

  43. Generalni sekretariat • Pod vodstvom generalnega sekretarja, tudi Visoki predstavnik za SZVP: Javier Solana • 2.500 uslužbencev; • pripravlja dokumentacijo, • izvaja pravno svetovanje, • pripravlja prevode, • pripravlja odločanje, • sodelujepri pripravi agende za Svet EU.

  44. EVROPSKI SVET • - sestanek predsednikov držav ali vlad DČ (pomoč zunanjega ministra); • - trenutno še NI formalna institucija EU (Lizbonska pog.) • = rezultat prakse rednih sestankov voditeljev DČ in vlad, tj. ‘summits’ - od 1974; • -2x letno; • - delo Evropskega sveta pripravi Svet EU, sestanke odpre predsednik Parlamenta; • - nima stalnega sedeža, običajno v predsedujoči DČ • po Lizbonski pogodbi: predsednik 2,5 letni mandat • Razlikuj od Sveta EU & Sveta Evrope!

  45. Evropski svet 1.3.2009

  46. Vloga Evropskega sveta • Pogodbe vsebujejo malo določb (v glavnem 4. člen PEU); kljub temu Evropski svet igra centralno vlogo pri oblikovanju EU; • Določa politični zagon in opredeljuje splošne politične smernice - v obliki ‘conclusions’ • npr. Lizbonska strategija 2000 • Usklajuje & rešuje težavna vprašanja ter premaguje razdore med DČ; • Opredeljuje načela in vodila SZVP & določa skupne strategije na področjih skupnih interesov DČ.

  47. EVROPSKI PARLAMENT - predstavnik 492 mio državljanovhttp://www.europarl.europa.eu Sedež EP v Strasbourgu Hans-Gert Pöttering, predsednik EP

  48. EP: evolucija • Do EEA (1986) imenovan ‘Skupščina’ • Izraz demokratične volje evropskih državljanov; • postopna rast pristojnosti, od posvetovalnega in nadzornega telesa do pravega so-zakonodajalca, proračunske oblasti in demokratičnega simbola. • Sedež v Strasbourgu, sekretariat v Luksemburgu, nekatere seje in sestanki odborov v Bruslju.

  49. EP: Volitve in sestava • od 1979 neposredne volitve s strani državljanov DČ EU vsakih 5 let (zadnje junija 2004); • razporeditev sedežev po političnih strankah; • število: • po Pogodbi iz Nice – maksimalno732 – od 1.1.2007 785 zaradi vstopa Bolgarije in Romunije – od 2009 naj bi bilo poslancev 736; • po Reformni pogodbi – max 750 + predsednik; min 6, max 96 sedežev na DČ (PES: 5-99); predsednik EP izgubi glasovalno pravico.

  50. Razporeditev sedežev v EP

More Related