1 / 13

Tema br. 10 Fiskalen sistem i fiskalna politika na Republika Makedonija

Tema br. 10 Fiskalen sistem i fiskalna politika na Republika Makedonija . Primeneta ekonomika Praven fakultet - Skopje. Sodr`ina. I. Osnovni principi na fiskalniot sistem i fiskalnata politika na RM II . Sistem na javni prihodi Osnovni karakteristiki na sekoj dano~en s/m.

elmer
Télécharger la présentation

Tema br. 10 Fiskalen sistem i fiskalna politika na Republika Makedonija

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Tema br. 10Fiskalen sistem i fiskalna politika na Republika Makedonija Primeneta ekonomika Praven fakultet - Skopje

  2. Sodr`ina I. Osnovni principi na fiskalniot sistem i fiskalnata politika na RM II. Sistem na javni prihodi • Osnovni karakteristiki na sekoj dano~en s/m. • Vidovi danoci i drugi javni prihodi vo dano~niot sistem na RM III. Javni rashodi i fiskalna politika 1. Op{ti napomeni za javnite rashodi 2. Sistem na finansirawe na javnite potrebi 3. Buxetot kako osnoven instrument na fisk. polit. 4. Problemot na deficitot i povrzanost na fiskalnata, monetarnata i deviznata politika

  3. I. Osnovni principi na fiskalniot sistem i fiskalnata politika na RM • Fiskalniot sistem e potsistem na ekonomskiot sistem i go prati negoviot razvoj; • Pred 1990 g. Makedonija ima{e specifi~en sistem na op{testveno finansirawe, vo koj dominirale SIZ-ovite; • Vo 90-te Makedonija izgraduva sistem koj ne e specifi~en, so prifa}awe na standardni principi od EU: • Princip na alokativna neutralnost na instrumentite (danocite i buxetot)  nema selektivno poddr`uvawe, tuku re{avawe samo na pra{awa od naj{irok op{testven interes • Ukinuvawe na pogolem broj pridonesi i nivna zamena so danoci, a pridonesi samo za zdravstveno, penzisko i osiguruvawe nevrabotenost • Izmeni vo postojnite danoci  nova struktura • Voveduvawe na DDV  prefrluvawe na dano~noto optovaruvawe od direktnite kon indirektnite danoci • Reformi na penzisko i zdravstveno osiguruvawe • Dosledno po~ituvawe na principot na buxetska ramnote`a • Voveduvawe na trezorskiot sistem

  4. II. Sistem na javni prihodi (danoci i drugi prihodi) vo RM • Fiskalniot sistem e sistem na javni prihodi i javni rashodi koi se primenuvaat vo edna ekonomija: • Javni prihodi se prihodite koi gi pribira dr`avata,odnosno tie se zbir na sopstvenite prihodi na dr`avata + prihodite koi taa gi sobira od gra|anite • Javni rashodi e upotrebata na sredstvata od javnite prihodi • Tradicionalno e pravoto na dr`avata, vrz osnova na avtoritetot na vlasta, da voveduva obvrska za gra|anite da pridonesuvaat za pokrivawe na javnite rashodi • Osnoven princip: sekoj gra|anin spored svojata finansiska mo} • Spored nositelot na obvrskata, javnite prihodi se delat • Prihodi od gra|anite • Prihodi od firmite (pretprijatija, institucii i tn). • Spored vidot: (1) prihodi od dr`avni (javni) pretprijatija i institucii; (2) danoci; (3) pridonesi; (4) carini; (5) taksi; (6) javni zaemi (emisija na obvrznisi); (7) podaroci i pomo{ • Vo osnova, osven podarocite i javnite zaemi, site se sveduvaat na nekoj vid na danok

  5. II/1 Osnovni karakteristiki na sekoj dano~en sistem • Danocite se zadol`itelna dava~ka koja se voveduva so zakon, zad ~ija naplata stoi dr`avnata vlast i zakanata za naplata so prisila Danocite se dava~ki bez neposreden nadomest za davatelite koi slu`at za finansirawe na op{tite i zaedni~kite potrebi na dr`avata • Razli~ni vidovi danoci: • (1) vo natura i vo pari; • (2) posredni (poznat dano~en obvrznik; progresivna dano~na stapka) i neposredni (dano~niot obvrznik ne e konkretno opredelen; site se ednakvi dano~ni obvrznici, a se primenuvaat op{ta i povlastena stapka; primeri DDV, carini taksi) • Osnovni funkcii na danocite: • Fiskalna (pribirawe prihodi za potrebite na dr`avata) • Stabilizaciona (suzbivawe na inflacijata) • Preraspredelba na nacionalniot dohod i jaknewe na akumulacijata • Ubla`uvawe na socijalnite razliki

  6. II/1 Osnovni karakteristiki na sekoj dano~en sistem • Osnovni pra{awa za sekoj vid danok: • {to se odano~uva (predmet ili objekt na odano~uvawe) • koj e nositel na dano~nata obvrska (dano~en obvrznik, subjekt) • na koj iznos ili obem se pla}a danokot (dano~na osnova) • koja e visinata na dano~noto optovaruvawe (dano~na stapka) • Predmet na odano~uvawe  gi definira vidovite danoci • Prihodite • Potro{uva~kata (prometot) • Imotot • Dano~na osnova e objektot na odano~uvaweto, t.e. delot od predmetot na odano~uvawe vrz koj se presmetuva danok • Dano~en obvrznik e toj {to treba da plati danok • Dano~na stapka e delot, procentot {to treba da se plati kako danok od utvrdenata dano~na osnova • Dano~na odmerenost i tro{oci na pribiraweto danoci

  7. II/2 Vidovi danoci i drugi javni prihodi vo dano~niot sistem na RM • Danoci na dohod: • Danok na dobivka; • Personalen danok na dohod • Danoci na potro{uva~ka: • Danok na dodadena vrednost (DDV), akcizi, carini i drugi uvozni dava~ki • Danok na promet na nedvi`nosti i prava • Danoci na imot: • Danok na imot • Danok na nasledstvo i podarok • Danok na promet so nedvi`nosti i prava

  8. II/2.2 Danoci na dohod 1. Danok na dobivka (Voveden 1993 godina) Obvrznik: do 2001 go pla}ale i pravnite i fizi~kite lica, a od 2001 samo pravnite lica (AD i DOO), doma{ni i stranski Osnova = dobivkata na pretprijatijata (razlika me|u vkupnite prihodi i vkupnite rashodi; predvideni olesnuvawa (osloboduvawa) Stapka = 15% 2. Personalen danok na dohod Obvrznik: gra|anite, trgovec-poedinec, zemjodelci, znaet~ii i lica koi vr{at razni uslugi Osnova: neto prihodite od site izvori minus pridonesi za penzisko i zdravstveno osiguruvawe Stapki: do 360.000 den = 15%; nad 360.000 den = 18%; nad 600.000 den = 24%; predvideni se nekoi olesnuvawa;

  9. II/2.2 Danoci na potro{uva~ka 1. Danok na dodadena vrednost (voveden 2000 godina) Predmet na odano~uvawe = prometot na proizvodi i uslugi i uvozot Osnova = dodadenata vrednost na proizvodite i uslugite, odnosno vkupniot iznos na nadomestokot {to e dobien (ili treba da se dobie), no bez vklu~uvawe na danokot koj e prethodno platen Obvrznik = site pravni i fizi~ki lica Stapki = osnovna 18% i povlastena 5% Za efikasno sobirawe se voveduvaat fiskalnite kasi; Danok koj sodr`i mnogu prednosti: samokontrola na dano~nite obvrznici, efikasnost vo naplatata, 2. Akcizi Poseben vid na dopolnitelen danok, koj se napla}a na nekoi proizvodi (alkohol, tutun, nafta i derivati, avtomobili) Se dodava vrz utvrdenata cena na proizvod pred da se presmeta DDV 3. Carini Carini se oblik na posreden danok, ~esto imaat samo fiskalna namena Predmet na carinewe = uvozot na stoki; Osnova = vrednost na stokata Obvrznici = site pravni i fizi~ki lica (so isklu~oci); stapki = po carinski tarifnik za sekoj vid stoka posebno

  10. II/2.2 Danoci na imot i drugi javni prihodi 1. Danok na imot Predmet na odano~uvawe = sopstvenosta vrz nedvi`en i nekoi vidovi podvi`en imot Osnova = pazarnata vrednost na imotot Obvrznik = sekoj gra|anin koj ima imot Stapki = nedvi`en 0.10% i podvi`en 0.05% Danok na imot se pla}a i na nasledstvo i po osnov na promet so nedvi`nosti 2. Taksi = nadomestok koj go naplatuvaat dr`avnite organi za uslugite koi gi davaat na pravnite i fizi~kite lica Postoi direkten nadomest  taksa za usluga 3. Javni zaemi = emisija na dr`avni obvrznici so cel finansirawe na buxetski deficit i sl. 4. Pridonesi = dobrovolni dava~ki za socijalno osiguruvawe

  11. III. Javni rashodi i fiskalna politika • Javni rashodi se upotrebata na sredstvata sobrani od javnite prihodi za pokrivawe na javnite potrebi, koi pretstavuvaat ostvaruvawe na funkciite na dr`avata • Goleminata na javnite rashodi se iska`uva kako procent od BDP: • vo evropskite dr`avi se dvi`i od 30% do 50%, od {to polovinata za socijalni potrebi; • vo SAD i Japonija javnite rashodi se 20% od BDP • vo Makedonija bile 45%, a sega se pod 35% • Vo Makedonija re~isi sekoga{ se pojavuva razlika me|u javnite prihodi i rashodi (buxetski deficit), so nastoju-vawe (do sega uspe{no) deficitot da bide ispod 3% od BDP (eden od tnr. “Mastri{ki kriteriumi” na EU)

  12. III/1. Sistem na javni rashodi i buxet • Sistemot na javni rashodi se menuval kako {to se menuval celiot ekonomski sistem na RM • Denes javnite rashodi se finansiraat preku buxetot i preku fondovi. • Buxet pretstavuva plan na prihodite i rashodite na edna dr`ava vo tekot na edna godina • od edna strana gi sodr`i site prihodi po oddelni izvori • od druga strana gi sodr`i site rashodi po oddelni korisnici • Vo dene{niot fiskalen sistem na RM doa|a do {irewe na ulogata na buxetot centralen buxet (finansirawe na rashodite na dr`avnata administracija) + socijala + javni investicii + vonbuxetsko finansirawe (premii) • Vo buxetot na RM vleguvaat i rashodi za sanacija na banki, otpremnini za ste~ajni rabotnici, staro devizno {tedewe, denacionalizacija

  13. III/2. Buxetot kako instrument na politikata • Buxetot ima strogo propi{ana forma i se donesuva vo zakonska forma po jasno propi{ana procedura • Buxetot go donesuva i menuva (rebalansira) Sobranieto • Funkcii na buxetot: razvojna, stabilizaciona, socijalna • Stabilizaciona: vlijaewe vrz inflacijata; buxetot opfa}a nad 1/3 od BDP, pa so nego mo`e silno da se vlijae vrz odr`uvaweto stabilnost • Razvojna: finansirawe na infrastrukturni proekti, poddr{ka na razvojot na nekoi biznisi i tn. (vo Makedonija do 10% od vkupniot buxet) • Socijalna: transferi kon naselenieto so ~isto socijalna priroda (vo Makedonija okolu 90%)

More Related