1 / 26

Pr ZDRAV

Promocija zdravja. Pr ZDRAV. Zdravje = bogastvo !. Odsotnost bolezni ali duševna, telesna in socialna blaginja ?. 1. FIZIČNO, 2.DUŠEVNO , 3.SOCIALNO ZDRAVJE …. Ključne besede: Dobro počutje, brez bolečin, spočitost, brez bolezenskih simptomov

hedy
Télécharger la présentation

Pr ZDRAV

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Promocija zdravja Pr ZDRAV

  2. Zdravje = bogastvo ! Odsotnost bolezni ali duševna, telesna in socialna blaginja ?

  3. 1. FIZIČNO, 2.DUŠEVNO, 3.SOCIALNO ZDRAVJE … Ključne besede: Dobro počutje, brez bolečin, spočitost, brez bolezenskih simptomov Psihično stanje - odnos do samega sebe, osebni cilji in naloge Dobro počutje v okolju v katerem živimo, dobro sobivanje z ljudmi…

  4. Fizično zdravje Fizično = telesno zdravje Optimalno delovanje srca, jeter, itd. Porušeno ravnovesje = bolezen. Vnos tujih organizmov ali snovi

  5. Delovno okolje Delovno okolje je okolje, v katerem posameznik opravlja svoje delovne aktivnosti. 8 ur na dan, 5 dni na teden Kot delovno okolje lahko štejemo tudi okolje v katerem preživljamo prosti čas.

  6. Dobro delovno okolje : Osnovni pogoji Klima Svetloba Hrup Vibracije Oprema

  7. Ustrezna klima 21. stopinj 40 % vlažnost Prezračevanje / ventilacija zraka Rastline

  8. Ustrezna svetloba Merimo v luksih Pisarne 320-500 lx Delavnice 750-1500 lx Preprečevanje bleščanja Usmerjenost svetil Vpliv bele, modre, rdeče svetlobe

  9. Hrup Okvara sluha - ključna količina in izpostavljenost Akutna poškodba sluha ( takoj, več kot 120 dB nekaj minut, več kot 135 dB nekaj trenutkov. Šumenje, piskanje ) Poškodba bobniča ( raztrganine bobniča, poškodbe slušnih koščic, itd. Mešana naglušnost ) Kronična naglušnost (najmanj 3. leta, običajno 6-10. let izpostavljeni 8 ur dnevno večjemu od 85 dB (A).

  10. Oprema delovnega mesta Zanimivost : V Sloveniji je razlog za koriščenje bolniških dni v več kot 60% zaradi zdravstvenih težav povezanih s prisilno držo in ponavljajočimi se gibi. 38,1% delavcev je odsotnih z dela zaradi težav s hrbtenico, 12,6% delavcev je na bolniški zaradi težav z vratom in rokami, 11,8% pa zaradi težav z kolki in nogami. Več kot 5 milijonov delavcev po svetu letno dobi odškodnino zaradi fizične preobremenjenosti na delovnem mestu.

  11. ERGONOMSKO OBLIKOVANO DELOVNO MESTO Ergonomska oprema delovnega prostora skrbi, da se preprečijo poškodbe zaradi ponavljajočih se gibov, ki se lahko s časom razvijejo in povzročijo dolgotrajno delovno nezmožnost. Z ergonomsko oblikovano opremo na delovnem mestu delavci niso preobremenjeni, pri čemer industrija prihrani več milijard evrov, ki bi jih sicer morala plačati delavcem za odškodnino zaradi poškodb na delovnem mestu. Najpogostejše poškodbe zaradi nepravilne opreme ali nepravilne uporabe le-te so: nategi hrbtenice, boleči sklepi, boleče mišice,…

  12. NEZGODE NA DELOVNEM MESTU Razlog ? Neustrezna oprema Neustrezni prostori Pomanjkanje znanja Slaba navodila Neupoštevanje določil o varnosti in zdr.pri delu Največ nezgod : 18-24. let ter starejši od 55. let

  13. Dolžnost delodajalca zaposlene je potrebno seznaniti s pravili s prvim dnem nastopa službe. delavce je potrebno nenehno opozarjati in izobraževati iz vidika varnega dela in varovanja zdravja. delodajalec je dolžan zagotoviti ustrezne delovne pogoje in odstraniti nevarnosti iz delovnega okolja. delodajalec je dolžan zagotoviti osebno varovalno opremo v kolikor je ta potrebna.

  14. Dolžnost delojemalcev delavci so dolžni upoštevati pravila delodajalca za varen in zdravju neškodljiv način dela. delavci so dolžni obvestiti delodajalca o nevarnostih na delovnem mestu. delavci morajo skrbeti za urejenost delovnega mesta. delavci so dolžni poskrbeti za svojo varnost zdravje, ter istočasno za varnost sodelavcev. delavci so dolžni nositi osebno varovalno opremo in pripomočke, ki jim jih je zagotovil delodajalec.

  15. prehrana

  16. Zdrava prehrana = ključ Z zdravim prehranjevanjem varujemo zdravje in istočasno preprečujemo dejavnike za nastanek kroničnih bolezni kot so zvišan krvni tlak, povišan holesterol, zvišan krvni sladkor, prekomerna telesna teža, bolezni srca in ožilja ter sladkorno bolezen tipa II. Zelenjava Sadje Oreščki Polnovredne žitarice / sestavljeni ogljikovi hidrati

  17. PREDLOGI ZA ZDRAV & HITER OBROK Kozarec zdravja „smoothie“ Žametno presenečenje Sok pol limone,¼ medene melone,banana,majhna rdeča pesa,mandarina,nekaj lističev sveže mete tercimet v prahu.Dekoracija vršiček sveže mete Vir : http://smoothierecepti.com/smoothie-napitek-zametno-presenecenje/ Suho sadje, oreščki ( pest mandljev zmanjša lakoto, pest suhih brusnic za zdrava sečila, itd..) Solata Sestavine: 1 mehek avokado 1 manjši šop rukole 1 strok cikorije 1 manjša glava radiča olivno olje kis sol in poper pražene pinjole ali sončnična semena Vir : http://jazkuham.si/solata-z-avokadom-in-rukolo-recept-2375

  18. gibanje Redna zmerna telesna dejavnost značilno izboljša zdravje ljudi vseh starosti. Na zdravje učinkuje že 10-minutna aktivnost zmerne intenzitete na dan, v obliki pospešene hoje, hoje po stopnicah ali vožnje s kolesom.

  19. Pozitivni učinki vadbe zmanjšuje nevarnost prezgodnje smrti zaradi bolezni srca in ožilja, zmanjšuje nevarnost razvoja sladkorne bolezni, zmanjšuje nevarnost raka, pomaga preprečevati visok krvni tlak, povečuje moč mišic in čvrstost kosti, pomaga pri kontroli telesne teže, pomaga zmanjšati telesne maščobe, povečuje duševno počutje, zmanjšuje pojav depresije, povečuje samozavest in zmanjšujejo plahost, je potrebna za normalni telesni in gibalni razvoj, je potrebna za vzdrževanje in izboljšanje gibljivosti ter ravnotežja, kronično bolnim in invalidom pomaga ohranjati ali povečati zmožnosti vsakodnevnih aktivnosti.

  20. DUŠEVNO ZDRAVJE Kadar govorimo o duševnem zdravju večina ljudi pomisli na odsotnost duševne bolezni, vendar pa je pod tem pojmom zajeto mnogo več. Na duševno zdravje močno vpliva človekovo notranje psihično stanje (odnos do sebe). Velik vpliv nanj imajo tudi osebni cilji in naloge, ki so nam dane, saj z dosegom teh ciljev in nalog ohranjamo duševno zdravje. Kadar cilji in naloge niso doseženi se duševno stanje v trenutku poruši, zato si je v življenju potrebno zastaviti realne cilje in narediti vse da jih dosežemo. V kolikor ciljev ne dosežete, ne smete obupati temveč se je potrebno v najkrajšem možnem času postaviti na noge in začrtati nove, ki bodo lažje dosegljivi, s tem pa si boste okrepili duševno zdravje.

  21. Stres, samozadovoljstvo, razvade in odvisnosti Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika na morebitno škodljiv stresni dejavnik (stresor) in začasno zamaje človekovo notranje ravnovesje. Vzrok 70 -90 % obiskov pri zdravniku. Samozadovoljstvo je pozitivno stanje posameznika v odnosu do sebe. Kadar so zastavljeni cilji doseženi in ste v življenju uspešni je tudi vaše duševno zdravje v ravnovesju. Tobak, alkohol, droge.

  22. Socialno zdravje Pomeni dobro počutje v okolju v katerem živimo. Pomeni da se dobro razumemo z ljudmi okoli nas in da se ljudje enako počutijo ko so v naši bližini. Z dobrim socialnim zdravjem preprečujemo duševne bolezni kot je depresija. Splošno je znano, da so nesocialni ljudje bolj podvrženi duševnim boleznim kot socialni. kolegialni medsebojni odnosi odsotnost mobbinga urejene socialne razmere. "Najboljši prijatelj je tisti, s katerim lahko sediš na verandi, ne zineš besedice, in odideš z občutkom, da je to bil najboljši pogovor, kar si ga kdajkoli imel." Neznan avtor

  23. Nekaj splošnih nasvetov Jejte zdravo hrano Bodite fizično aktivni Vzemite si čas za počitek Znebite se stresa Enkrat letno preventivno obiščite zdravnika Uporabljajte osebno varovalno opremo

  24. in še zadnji napotek za srečno in zdravo življenje NE JEMLJITE VSEGA SMRTNO RESNO :-) Se dva črva pogovarjata.Pa eden vpraša drugega: Zakaj si pa ti tako srečen danes?Pa odvrne drugi: Tašča je odšla na ribolov. “Zakaj si tako žalosten? Kaj se je zgodilo?” vpraša Lojze prijatelja Marka.“Oh, moja tašča je umrla!”“Moje iskreno sožalje,” reče Lojze.“Hvala. Veš, mene je govor župnika tako pretresel. Rekel je, da bomo v nebesih spet skupaj.”

  25. HVALA ZA VAŠO POZORNOST !Več informacij najdete na spletni strani WWW.SOPS.SI

  26. LITERATURA : Literatura Tušak Metal. Tušak M, Masten Reds. Stres in zdravje: znanstvena monografija. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo; 2008. »What is stress?«. EHealthMD. Razsvetljava, dr. Grega Bizjak Prehrambeno svetovanje, Lukasem http://svetovanje-prehrana.blogspot.com/ Bolezen osrednjega živčevja (možganov) zaradi obolenja možganskih žil "TheEuropeanHealthReport 2005 (stran 19)". WHO Evropa, 2005 "Why is tobacco a publichealthpriority?". WHO, 2007 Wikipedija

More Related