1 / 41

ISHRANA KAJ PACIENTITE VO EDINICITE ZA INTENZIVNO LEKUVAWE

ISHRANA KAJ PACIENTITE VO EDINICITE ZA INTENZIVNO LEKUVAWE. Prof. d-r. MIRJANA [O[OL^EVA. PRINCIPI NA PRIMENA NA NUTRITIVNA PODR[KA. Fakti i kontraverzi Nutricijata ima golema uloga vo op{tite terapevtski proceduri Tajmingot, patot i sostavot na hranata se

ima
Télécharger la présentation

ISHRANA KAJ PACIENTITE VO EDINICITE ZA INTENZIVNO LEKUVAWE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. ISHRANA KAJ PACIENTITE VO EDINICITE ZA INTENZIVNO LEKUVAWE Prof. d-r. MIRJANA [O[OL^EVA

  2. PRINCIPI NA PRIMENA NA NUTRITIVNA PODR[KA Fakti i kontraverzi Nutricijata ima golema uloga vo op{tite terapevtski proceduri Tajmingot, patot i sostavot na hranata se sé u{te predmet na kontraverzi

  3. NUTRITIVNA PODR[KA: Metoda na le~ewe: - se spre~uva pothranetost - korekcija na metaboli~kite procesi Osnovni principi: • primum non nocere - korekcija na nutritivnite parametri kaj pothraneti pacienti • prevencija na malnutricija - korekcija na {tetnite metaboli~ki procesi

  4. Hranata - fundamentalna uloga vo religioznite, kulturnite i eti~kite tradicii Hraneweto - emocionalno i simboli~no zna~ewe Odlukata da se zapo~ne, oddr`uva ili povle~e nutriciskata terapija kontroverzna??!! Sega{niot, kako klini~ki taka i praven stav, e: parenetralnata i enteralnata ishrana se del od medicinskiot tretman.

  5. NUTRITIVNA PODR[KA E STANDARDNA PRAKSA ZA DA SE OBEZBEDI: - TRETIRAWE NA POSTOE^KATA MALNUTRICIJA - DA SE MINIMIZIRA GUBEWETO NA TELESNATA MASA RACIONALNOSTA ZA NUTRITIVNA PODR[KA LE@I VO TESNATA POVRZNOST POME\U: MALNUTRICIJATA, NEGATIVNIOT AZOTEN BILANS I KALORISKI BALANS I LO[IOT ISHOD

  6. MALNUTRICIJA • sostojba na prolongiran nedostatok na eden, pove}e ili site neophodni hranlivi materii vo organizmot : • pothranetost (undernutrition)- nedovolno vnesuvawe na hranlivi materii • prehranetost (overnutrition)- prekumerno vnesuvawe na hranlivi materii Pothranetosta e naj~esta forma na malnutricija vo bolni~ki uslovi Malnutricija ili pothranetost nastanuva koga telesnite potrebi od proteini ili energenti ne mo`at da bidat zadovoleni

  7. Mullen 1979 godina za prv pat ja istaknal povrzanosta na ishranata so ishodot na bolesta

  8. Efekti od malnutricijata Malnutricijata predizvikuva promeni • strukturniot sostav na organizmot • vitalnite funkcii na poedine~ni sistemi

  9. Promeni vo strukturniot sostav • po 24 nedeli se gubat - 70 % masni naslagi - 25% proteini • 2% od muskulnata masa se gubi za -1 den t.e.20% - 10 dena Ekstracelularnata te~nost ostanuva ista

  10. Muskulna funkcija • Muskulnata sila se namaluva pri malnutricija

  11. Hiperkataboli~ni kriti~ni bolni • ne e sigurno kolku dologo vreme mo`at da bidat bezbedno ostaveni bez ishrana: Sepak: Abdominalna trauma - 5 dena bez hranewe (nema  mortalitet) PREPORAKA(amer. zdru`. za parenteralna i Enteralna ishrana) Nutricionata podr{kamora da zapo~ne kaj bilo koj kriti~en bolen koj nema da premine na oralna ishranaza 7 -10 dena (tipi~en azoten gubitok od 20-40 g/d, opasen gubitok na masno tkivo mo`e da se pojavi po 14 dena od gladuvawe)

  12. Primena na nutritivnata podr{ka vo postoperativen period Indikacii za primena: • Nemo`nost za oralen vnes na hrana podolgo od 10 dena 2. Za bolni koi vo predoperativniot period bile pothraneti 3. Za bolni dobro hraneti predoperativno, a koi }e mo`at da se hranat po 7-10 dena, dovolna e samo glikoza 120-150 g/den Nutritivna podr{ka kaj te{ko traumatizirani - po vospostavuvawe na adekvatna homeostaza

  13. Promena na funkcjata na vitalni sistemi

  14. se naru{uva funkcioniraweto na KVS • se smaluva pulmonalnata ventilacija • se poremetuva procesot na digestija i apsorbcija • se naru{uva imunitetot • se zgolemuva mortalitetot i morbiditetot • zgolemena pojava na postoperativen ileus • - po~esti infekcii i dehiscencii na ranite • - dehiscencii na abdominalnite anastomozi

  15. Srceva funkcija Se namaluva: - muskulnata masata na komorata - se namaluva srceviot minuten volumen - nastanuva srceva slabost

  16. Promeni vo respiratorniot sistem Se namaluva: • inspiratornata sila • vitalniot kapacitet • funkcionalniot rezidualen kapacitet

  17. GIT • se zgolemuva permeabilnosta na GIT • navleguvawe na bakteriska flora od GIT vo cirkulacijata

  18. Imunitet promeni na imuniot sistem: • Anergija • namalena otpornost kon infekcii • posporo zaceluvawe na rani • polo{ tek na bolesta

  19. Procena na nutritivniot status

  20. Pri nutricija potrebno e: • energija • voda i elektroliti • vitamini • elementi vo traga • jagleni hidrati(jh) • amino kiselini (ak) • masti

  21. Odreduvawe na nutritivni potrebi

  22. EnergijaEnergetskite potrebi na organizmot mo`at da se odredat • Matemati~ki (predviduva~ki ravenki) Haris Benediktova ravenka, [efildova ravenka Ravenkite ja merat bazalnata metaboli~ka rata (BMR) na osnova na te`ina, pol i vozrast Fik - ov princip (kaj pacient so pulmonalen kateter) vo EIL

  23. Haris Benediktova ravenaka - BEE=65.5+9.6 x te`inata +1.9. h visinata- 4.7 х godini starost (`eni ) - BEE=66.0+13.7 h te`inata +5 h visinata-6.87 h godini starost (ma`i) BEE- Bazi~en metabolizam (kkal/den)

  24. Bazalna metaboli~na rata vo kcal/den po vozrast i pol Stres regulirawe vo kalkulacijata na bazalnata metaboli~na rata

  25. 2. Indirektna kalorimetrija: se procenuva vistinskata energetska potro{uva~ka vo odnos na izmerenite volumeni na gasovi – 1. potro{uva~kata na O2 i 2. proizvodstvoto na SO2 Indirektnata kalorimetrija e zlaten standard vo EIL!!!

  26. Indirektnakalorimеtrija VO2 kislorodna potro{uva~ka VCO2 potro{uva~ka na jaglerod dvooksid • RQ respiraciski kvocient

  27. 3. Odreduvawe na nutritivni potrebi kaj kriti~no bolni pacienti - odreduvawe na potrebite za azot - dnevniot gubitok na azot se presmetuva preku negova ekskrecija vo urinata - optimalnata dnevna koli~ina na proteini se smeta na osnova na procenka za potrebite za azot: Potreba od proteini (gr/den) = N (gr/den) H 6.265 Dopolnitelno e presmetuvaweto na: neproteinski kalorii (Kcal) = N (g/den) H 100

  28. Utvrduvawe na nutritiven status Objektivno ispituvawe vo EIL e te{ko: • Antropometriski merewa (triceps) i obemot na ramoto se nevalidni vo uslovi na edem • Laboratoriski merewa (transferin, pre-albumni i Alb, limfociti) se abnormalni kaj kriti~ni bolni Podobra e klini~kata evaluacija otkolku objektivno merewe: gubitok na te`ina, gastrointestinalni simptomi, namalen funkcionalen kapacitet i namaleno primawe na hrana fizi~ki znaci: gubitok na subkutanoto masno tkivo, na muskulnata masa, periferen edem i ascit

  29. Energetski Potrebi • kaloriskata vrednost na hranlivite materii 25-30 kkal/kg/den • perioperativno, prviot i vtoriot postoperativen den - 26 kkal/kg/den • vtoriot - ~etvrtiot postoperativen den – 22 kkal/kg/den

  30. Voda i elektroliti 1 30-35 ml/kg 2.100 ml/kg (prvite 10 kg)+ 50 ml /kg(slednite 10 kg) +25ml/kg( nad 20 kilogrami ) 3.1500 ml h BSA(Body Surface Area ) 4.1 ml voda/kkal makronutritient

  31. Vitamini

  32. Elementi vo traga

  33. Mikronutritivni elementi Kriti~nite bolni imaat zgolemeni potrebi za: vitamin A, E, K, tiamin (B1), B3, B6, Vit. C, pantotenska i folna kiselina tiaminot folna kiselina vit K se nedostasuvaat za vreme na TPN Kriti~ni bolni - nedostatok na `elezo, selenium, cink, Mg i bakar

  34. kaloriskata vrednost 4 kkal/g so ili bez elektroliti so ili bez polialkoholi so ili bez aminokiselini jh pri PN : minimalni 2-3 g/kg/tt optimalni se 4-5g/kg/tt i maksimalni 7 g/kg/tt. jagleni hidrati(jh)

  35. Negativni strani na Jaglenohidratna ishrana • Hiperglikemija • nedostatok na esencijalni masni kiselini • zgolemuvawe na simpati~ka aktivnost i metabolen stres • hipofosfatemija- namalena kislorodna oksigenacija • zadr{ka na voda Za da se spre~at ovie negativnosti potrebno e da se davaat smesi od jaglenihidrati i masti

  36. kaloriska vrednost 4 kkal/g. 20 ak : 8 se esencijalni 5 se poluesencijalni 3 so razgraneti lanci Dnevnite potrebi za azot 0,15-0,30 g/kg/den aminokiselini 1-2 g/kg/den. amino kiselini (ak)

  37. Aminokiselinite se potrebni za da se: • namali katabolizmot • podobri hormonskata aktivnost • podobri na funkcijata na na tkivata • za~uva body mass

  38. Proteinska potreba Postoi goren limit na koli~estvoto na potrebniot protein za sinteza azotna potreba od 0.15-0.2 g /kg dnevno za pacientite vo EIL = 1-1.25 g protein/kg/dnevno Pacienti so opekotini: azotna potreba 0.3 g /kg/dnevno = 2 g/kg протеини dnevno Mereweto na azotniot balans so merewe na urea azotot e premnogu varijabilno!!!

  39. kaloriskata vrednost 7 kkal/g Mastite se: 1. trigliceridi: MCT (medium chain trigliceridi) LCT (long chain trigliceridi 2. fosfolipidi Masni kiselini: esencijalni masni kiselini omega 3 masni kiselini i omega 6 masni kiselini Dnevni potrebi od masti 0,3 g/kg do 3 g/kg Masti

  40. Mastite se potrebni za: • simulirawe na normalna dieta • snabduvawe so esencijalni masni kiselini • namaluvawe na rizikot od hiperglikemija, masna degeneracija vo hepar • podobruvwe na hepatalna funkcija • namaluvawe na respiratorniot stres • namaluvawe na rizikot od hipofosfatemija • можат да se davaat na periferna vena!!!

  41. Nutritivni potrebi kaj kriti~ni bolni Revizija na kaloriskite potrebi Opasnost od prehranuvawe: - uremija ( azoten vnes) • hipertoni~na dehidratacija (kaj pacienti so namalena koncentracija na urinata) • hepati~na steatoza • respiratorna slabost so hiperkapnija ( CO2 produkcija) • hiperglikemija • hiperosmolarna ne - ketonska koma • hiperlipidemija

More Related