1 / 14

PROSTORSKA SOCIOLOGIJA

PROSTORSKA SOCIOLOGIJA. Prostor kot predmet sociološkega raziskovanja Program in način izvajanja predmeta Literatura in študijske obveznosti. PROSTOR KOT PREDMET SOCIOLOŠKEGA PROUČEVANJA.

inge
Télécharger la présentation

PROSTORSKA SOCIOLOGIJA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. PROSTORSKA SOCIOLOGIJA Prostor kot predmet sociološkega raziskovanja Program in način izvajanja predmeta Literatura in študijske obveznosti

  2. PROSTOR KOT PREDMET SOCIOLOŠKEGA PROUČEVANJA • predpostavka: obstoj nekakšne, kakršnekoli že sovisnosti med prostorskimi in družbenimi procesi - med prostorsko in družbeno organiziranostjo • prostor kot ovira v povezovanju in komunikaciji - zgodovina človeške družbe je zgodovina premagovanje ovire prostor; • prostor kot omejena dobrina: dve vrsti omejenosti • socialna omejenost v dostopu do dobrin, uslug ... • prostorska omejenost v razmestitivi dobrin uslug • grajene prostorske strukture kot nosilci pomenov: simbolna funkcija • prostor kot posredovanje socialnih procesov in struktur: socialno prostorske strukture in procesi: • prostorsko strukturiranje družbenih procesov in • družbeno strukturiranje prostora • geografski prostor

  3. ZAČETKI PROSTORSKE SOCIOLOGIJE SOCIOLOŠKA TEMATIZACIJA (VELE)MESTA • Nastajajoče velemesto ob koncu 19. stoletja: • zbuja občutek groze in strahu; • najbolj viden simbol sprememb, ki sta jih povzročili industrializacija • in urbanizacija; • proces urbanizacije kot nenaraven in proti naraven proces, kot slepa sila • ki uhaja nadzoru; • apokaliptičnost in katarza; Tematika velemesta prihaja v ospredje tedanje socialne in politične teorije UMETNOST, KULTURA, ZNANOST TEDANJEGA ČASA PREDSTAVLJA POSKUS PONOTRANJENJA IZKUŠNJE (VELE)MESTA

  4. Značilne spremembe: • slikarstvo – prehod iz figuraličnega v abstraktno slikarstvo • literatura – velemesto prihaja v ospredje literarnih upodobitev/ • fikcij; način pisanja “mesten” – punktualnost, raztrganost • (Kafka, Proust, Joyce, Doeblin) • Tri faze tematizacije mesta: • Kulturno pesimistična kritika mesta • Tematizacija mesta in urbanega kot specifične socialne forme • Tematizacija mesta kot najvišje razvojne stopnje - kot “naravnega okolja” človeka

  5. Velemestna odtujenost

  6. Christian Schad

  7. Edward Hopper: Automat, 1927

  8. Edvard Hopper: Nighthawks, 1942

  9. Kulturno pesimistična kritika mesta • opazuje mesto skoziprizmo idealiziranega vaško-podeželskega načina življenja; • Riehl: Ljudje živijo na vasi povezani v skupine krvnega sorodstva, v mestu pa so osamljeni in izolirani. V mesto se zgrinjajo ljudje, ki želijo "žeti ne da bi sejali". Strah pred proletariatom • Spengler: zgodovina kot ciklično gibanje. Velemesta predstavljajo zadnjo stopnjo razvoja zahodne civilizacije po kateri lahko sledi samo še razkroj in propad. • Spenglerjeva prerokba: Dubrovnik, Mostar, Vukovar, Sarajevo, New York: napad na ta mesta ni imel vojaškega značaja pač pa uničevanje grajenih simbolov določene civilizacije! • Rezultat: antiurbani sentiment

  10. Mesto kot apokaliptična Izkušnja “11. september”

  11. Max Weber: mesto kot prizorišče razvoja posebnega tipa racionalnosti I. • Vprašanje: zakaj se je na zahodu in nikjer drugje kot na zahodu razvil specifičen tip racionalnosti, ki je povzročil razvoj kapitalizma? • “Vsem definicijam je skupno, da je mesto relativno sklenjena naselitev, hiše stojijo ena ob drugi - s čisto kvanitativnega vidika je mesto veliko naselje. Mesto je naselitev z visoko gostoto in v kateri manjkajo specifični osebni kontakti med ljudmi” (Wirtschaft und Gesellschaft) • specifična ekonomska in politična organizacija mesta • ekonomska: odločilna je prisotnost trga - “obstoj stalne in ne zgolj priložnostne menjave blaga (...) v mestu prebivalci bistveni del svojih vsakodnevnih potreb zadovoljujejo preko trga. • politična : patricijsko vs. plebejsko mesto • Dodatne značilnosti: • vojaška moč • fortifikacija

  12. Max Weber: mesto kotprizorišče razvoja posebnega tipa racionalnosti II. • Idealni tip mesta: • utrdba, obzidje • trg, tržna menjava • lastno sodišče, ali vsaj delno avtonomna zakonodaja • ustrezne oblike združevanja (cehi in gilde) • najmanj delna avtonomija in participacija ljudi pri volitvah • Iz tega tipa mesta izhaja rojstvo moderne individualnosti, ki je vezana na obstoj trga kot organizacijskega načela javnosti: “V mestih prebivalci pridobijo status meščana kot posamezne osebe. Meščan se pokaže kot posameznik” • Primer statuta mesta Augsburg: Stadtluft macht Frei • Razvoj mest v ekonomskem smislu: pomen cehov in gild • Razvoj mest v političnem smislu: • Rivalstvo med nobleso v italijanskih mestih sproduciralo neodvisen sloj uradništva - podesta • v severnih mestih vzpostavljene osnove za moderno demokratično vladavino. • Poteza: trg-racionalnost-institucije to je vzpostavilo moderno mesto kot “posodo kapitalizma”

More Related